Tiskane izdaje
Evropska komisija poudarja dobre izkušnje z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ki je del naložbenega načrta za Evropo. Predlaga, da se obdobje njegovega trajanja podaljša za dve leti do leta 2020, z jamstvi pa bi spodbudili namesto za 315 milijard evrov za vsaj 500 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Te bi podprli s 33,5 milijarde evrov semenskega kapitala.
»Naložbeni načrt prinaša konkretne rezultate ter dosega ljudi in podjetja po vsej Evropi. Podjetja lahko širijo svoje dejavnosti, zaposlujejo ter povečujejo naložbe v raziskave in razvoj,« je dejal podpredsednik evropske komisije Jyrki Katainen. Evropska investicijska banka je v EFSI podprla za 154 milijard evrov naložb, podporo pa je prejelo skoraj 380.000 malih in srednje velikih podjetij.
Največ pomoči v stare in velike članice
Sredstva iz EFSI so v dveh letih njegovega trajanja koristili v 27 državah članicah Evropske unije, razen na Cipru. Ob njem sta na repu lestvice (glej graf) tudi Malta in – Slovenija. Ta je za dva projekta črpala dobrih 10 milijonov evrov. Po drugi strani so največ počrpale velike države Italija, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Poljska. Bistveno več kot Slovenija pa so Junckerjev sklad koristile tudi skoraj vse nove članice, denimo Slovaška s 500 milijoni evrov, Litva s skoraj 300 milijoni evrov, Češka z več kot 200 milijoni evrov in Estonija, ki ima tretjino manj prebivalcev kot Slovenija, s skoraj 100 milijoni evrov.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
»Glede na število prebivalstva in koriščenje EFSI je Slovenija v zlati sredini,« so dejali na finančnem ministrstvu, kjer dodajajo, da Slovenija ne more imeti projektov kot velike in stare države članice, ki so EFSI zelo dobro izkoristile.
Slovenija in ostale manjše članice imajo težavo, ker morajo biti infrastrukturni projekti večji od 25 milijonov evrov za pridobitev financiranja. V Sloveniji so manjši projekti. Poleg tega gre za nov način povratnega financiranja, ki ni uveljavljen v slovenskih projektih, saj se je doslej projekte prednostno financiralo iz proračunskih ali nepovratnih sredstev Evropske unije.
Eden ključnih razlogov, da EFSI ni podprl nobenega slovenskega infrastrukturnega projekta, je pomanjkanje projektov in zahteva, da se morajo prijaviti le projekti, ki jih je mogoče zagnati v treh letih, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Podprli 441 podjetij
V Sloveniji sta do tega meseca jamstva EFSI dobila dva projekta. Slovenski podjetniški sklad (SPS) je z Evropskim investicijskim skladom podpisal sporazum v okviru programa Cosme za podporo malim in srednje velikim podjetjem. S tem bo SPS lahko izdal garancije za zavarovanje bančnih posojil, ki jih ta podjetja najemajo pri bankah.
Sklad je letos odobril 83 milijonov evrov garancij za zavarovanje kreditov 441 podjetjem. Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da bo skupaj iz tega programa 1100 mikro, malih in srednjevelikih podjetij v Sloveniji lažje, hitreje in ceneje dostopalo do bančnih kreditov z nižjimi zahtevami po dodatnem zavarovanju kreditov, ki sicer močno bremenijo podjetnike.
Skupaj lahko sklad podeli za 180 milijonov evrov garancij, od tega jih polovico prispeva Evropski investicijski sklad. Ta je ob tem že izračunal predvidene lastne izgube, torej unovčene garancije, in teh je za 8,1 milijona evrov. To je znesek, ki predstavlja večino slovenskega črpanja iz Junckerjevega sklada.
Evropska komisija pa je septembra letos agenciji Golea odobrila 2,25 milijona evrov sredstev za tehnično pomoč pri pripravi projektov energetske prenove stavb. Goriška lokalna energetska agencija je v lasti Občine Nova Gorica, evropska pomoč pa je namenjena 23 občinam, ki bodo v prihodnjih letih uresničile za vsaj 45 milijonov evrov projektov energetske prenove javnih stavb. Tehnična pomoč znaša 90 odstotkov upravičenih stroškov, preostanek pa bodo občine prispevale same, pravijo na finančnem ministrstvu.
Na tem naštevajo štiri projekte na seznamu potencialnih projektov, ki bi jih lahko financirali pod okriljem EFSI. To so novi tir Koper-Divača, projekti Darsa, kot sta druga cev karavanškega predora in elektronsko cestninjenje, energetska sanacija javnih objektov ter nakup novih vlakovnih kompozicij za Slovenske železnice.
Vraničar Erman za večjo pomoč državam
Evropski finančni ministri so ta teden podprli predlog Komisije po podaljšanju in okrepitvi EFSI. Pri tem so se zavzeli za enakomernejšo zastopanost držav pri koriščenju sredstev. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po zasedanju v Bruslju izpostavila, da je treba okrepiti pomoč državam pri pripravi projektov, še posebej pri tistih, kjer uporaba inovativnih finančnih instrumentov ni zelo prisotna oziroma razvejana. Po njenem mnenju je treba zagotoviti učinkovito kombiniranje različnih razpoložljivih virov, kot so sredstva iz naložbenega sklada, strukturni skladi in druga nepovratna sredstva EU.
