Tiskane izdaje
Bruselj − Slovenija je z 2125 evri na prebivalca na vrhu lestvice članic EU glede na celotno vrednost naložb na prebivalca, ki jih je lani podprla Evropska investicijska banka (EIB).
EIB je lani s Slovenijo podpisala za 800 milijonov evrov projektov v skupni naložbeni vrednosti 4,4 milijarde evrov, so pojasnili v EIB ob pregledu poslovanja v letu 2015.
Slovenija je tako na prebivalca lani iztržila največ naložb − 2125 evrov, medtem ko je bilo povprečje v EU 408 evrov na glavo, kaže statistika EIB, predstavljena danes v Bruslju. Pri tem izračunu je sicer treba upoštevati celotno vrednost naložb, torej 4,4 milijarde evrov, ne le delež podpisanih projektov EIB, ki znaša 798 milijonov evrov.
Od teh 798 milijonov evrov je 500 milijonov evrov namenjenih za infrastrukturne projekte v okviru skladov EU v obdobju 2014−2020, 145 milijonov za avtoceste, 133 milijonov za distribucijo elektrike ter 20 milijonov za posojila malim in srednjim podjetjem ter druge prioritete.
V obdobju 2011−2015 je Slovenija z EIB podpisala za 2,34 milijarde evrov projektov.
Rekordna posojila, potrebujemo inovacije
EIB se je sicer danes ob predstavitvi letnega pregleda poslovanja pohvalila z rekordnimi posojili v letu 2015. Skupina EIB, ki vključuje banko in Evropski investicijski sklad (EIF), je lani posodila 84,5 milijarde evrov, od tega sedem milijard evrov v okviru EIF, 77,5 milijarde pa banka.
»Leto 2015 je bilo za EU težko, a za EIB je bilo to dobro leto,« je rezultate povzel predsednik EIB Werner Hoyer. »Evropa danes potrebuje inovacije, inovacije in še več inovacij,« je poudaril.
Naložbe v inovacije predstavljajo približno petino kreditne dejavnosti banke, tako kot infrastruktura in okolje. Največji delež, 29,2 milijarde evrov, pa je skupina EIB namenila za posojila malim in srednjim podjetjem.
EIB je tudi pomembna igralka pri izvajanju evropskega naložbenega načrta. Lani je podprla naložbe v skupni vrednosti 50 milijard evrov, kar je 16 odstotkov od predvidenih 315 milijard evrov, ki naj bi jih spodbudil načrt.
V banki poudarjajo, da so se naglo odzvali tudi na begunsko krizo ter z ugodnimi posojili pomagali tako državam tranzita kot državam izvora.
Hoyer želi krepitev zunaj EU
Predsednik EIB Hoyer je ob predstavitvi rezultatov v lanskem letu sicer poudaril, da bi si želel krepitev dejavnosti banke zunaj EU.
Od 77,5 milijarde evrov posojil je banka lani namenila skoraj 70 milijard članicam EU, za širitev 2,7 milijarde evrov, za vzhodno in južno soseščino vsaki po milijardo in pol, za Azijo in Latinsko Ameriko dobro milijardo ter enako za afriške, karibske in pacifiške države.
Ustavili posojila Volkswagnu
Na letni novinarski konferenci EIB je sicer odmevalo nekaj aktualnih tem, na primer afera Volkswagen. Hoyer je pojasnil, da je EIB ustavila posojila Volkswagnu, dokler traja preiskava, ali so bila njena pretekla posojila povezana z goljufivimi testi izpustov.
V EIB trenutno ne morejo izključiti povezave med približno 400 milijoni evrov posojila EIB, ki ga je sicer Volkswagen v celoti odplačal leta 2014, in goljufijo, zato so najmanj za leto dni zamrznili možnost posojil Volkswagnu, je povedal Hoyer.
Na vprašanje o morebitnem financiranju spornega projekta Severni tok 2 pa je Hoyer odgovoril, da je to izjemno politična odločitev, ki ni v rokah banke, in da čakajo na razplet politične razprave.
