Slovenija navzgor po lestvici konkurenčnosti, a daleč za najboljšimi

Dobri pri izobraževanju in izvozu, najslabši pri financah, davkih in učinkovitosti vlade.

Tue, 26.01.2016, 16:37; spremenjen: 17:12

Ljubljana – Slovenija se je na svetovni lestvici konkurenčnosti med 140 državami povzpela s 70. na 59. mesto po zaslugi višje gospodarske rasti in rasti izvoza. Trdni kazalniki so obrnili naš voz navzgor, pravi dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).

Stanovnik sicer med vzroki, da se je Slovenija na lestvici konkurenčnosti povzpela kar za 11 mest – a smo še vedno skoraj za 30 mest za najboljšimi uvrstitvami pred krizo –, vidi še učinke ukrepov na trgu dela in ukrepov, ki jih izvaja agencija Spirit, predvsem pa se je izboljšalo makroekonomsko okolje.

A ob tem opozarja, da so še nujne nekatere strukturne reforme tudi na trgu dela. »Problem so tudi davki in prispevki. Drugače pa se povečujejo spodbude za izvoz, zato je bila tudi njegova rast višja. Drugo je, kako vse to vpliva na standard prebivalstva in življenjsko raven – vsaj za zdaj ni čutiti pozitivnih premikov«.

Meni tudi, da bi bila pri nas glede na visoke davke in prispevke iz plač vendarle potrebna neke vrste socialna kapica.

Na vprašanje Dela, katere reforme Slovenija še potrebuje, da bi se ponovno zavihtela na približno 30. mesto, pa Stanovnik opozarja: »Pomembne so tudi reforme, ki nimajo neposrednega vpliva na ekonomijo, kot je na primer zdravstvena reforma. Izboljšati bi morali tudi neko splošno vzdušje in razpoloženje med ljudmi. Pokojninska reforma za zdaj ni toliko aktualna, že srednjeročno pa je nedvomno potrebna.«

Zdravje in izobraževanje še med najboljšimi

Na lestvici, ki jo vsako leto pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF) skupaj z nacionalnimi partnerji (pri Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ekonomska fakulteta), se Slovenija dokaj dobro izkaže kar zadeva zdravje in primarno izobraževanje, kjer smo na 15. mestu med 140 državami, imamo dobre kazalnike glede obolevnosti za tuberkolozo in aidsom, po nizki umrljivosti dojenčkov smo sedma najboljša država sveta.

Izstopamo tudi po primarnem in terciarnem izobraževanju, uporabi interneta na šolah (21. mesto), razširjenosti širokopasovnega interneta in visoki tehnološki pripravljenosti. Naša konkurenčna prednost so tudi inovacije (33. mesto), število mednarodnih patentov na milijon prebivalcev (23.) in kakovostne znanstveno-raziskovalne inštitucije (31. mesto).

Predzadnji po učinkovitosti trga dela

Najbolj boleče slabosti, ki krnijo slovensko konkurenčnost, so še naprej neučinkovitost finančnega trga (128. mesto), dostopnost bančnih kreditov (137.) in neučinkovit trg dela, kjer smo na na predzadnjem, 139. mestu, kar zadeva vpliv davkov in prispevkov na na spodbude za delo.

Vse večje breme za slovensko globalno konkurenčnost postajata tudi čedalje višji javni dolg (119. mesto) in javnofinančni primanjkljaj (121.). Slovenijo še naprej tepejo neučinkovite inštitucije: kar zadeva učinkovitost vlade pri zagotavljanju javnih dobrin in storitev smo tako na neslavnem 130. mestu na svetu, glede bremen pri izpolnjevanju vladnih administrativnih zahtev na 127., pri zaščiti interesov manjšinskih delničarjev pa na 121. mestu.

Peter Stanovnik sicer ob tem pripominja, da najslabše uvrstitve Slovenije izhajajo iz ankete, ki je odraz subjektivnih percepcij – in da se v zadnjih mesecih vendarle vidi, da se obseg podeljenih posojil povečuje, kar je pozitiven trend. Na anketo je sicer v obdobju marec-april 2015 odgovorilo 99 direktorjev in vodilnih iz slovenskih podjetij.

Na vrhu še kar Švica, Singapur, ZDA...

Na vrhu lestvice WEF sicer ostaja ista trojica kot lani – Švica, Singapur in ZDA – v prvi deseterici najbolj konkurenčnih gospodarstev sveta pa so še Nemčija, Nizozemska, Japonska, Hongkong, Finska, Švedska in Velika Britanija. Med novimi postkomunističnimi članicami Unije sta najbolje uvrščeni Estonija na 30. in Češka na 31. mestu, – to je približno tam, kjer je bila v najboljših časih tudi Slovenija.

Metodologija WEF pri merjenju konkurenčnosti držav upošteva 12 stebrov (institucije, infrastruktura, makroekonomsko okolje, zdravje in primarno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost trgov končnih dobrin, trg dela, finančni trg, tehnološko pripravljenost, velikost trga, podjetniške strategije in inovacije.

Naložbeno se je položaj izboljšal

Na IER so predstavili tudi rezultate ankete o Sloveniji kot lokaciji za neposredne tuje naložbe v očeh tujih investitorjev. Študija, ki so jo pripravili sodelavci iz FDV, kaže, da tuji naložbeniki prihajajo k nam zaradi kakovostnega in relativno poceni dela, dostopa do znanja in tehnologij, ugodne geografske lege in dostopa do drugih trgov.

Kot glavne ovire pa tuji investitorji pri nas navajajo obremenitev dela z davki in prispevki, stroške delovne sile, obdavčitev dobičkov in dohodka, plačilno nedisciplino itd. So pa investitorji sicer lani v večji meri kot prej ugotavljali, da se je položaj Slovenije kot lokacije za naložbe izboljšal.

Prijavi sovražni govor