Slovenija se je zadolžila še za sedem odstotkov BDP

Ljubljana – Zadolženost Slovenije je dosegla nov vrhunec z izdajo dveh obveznic v znesku 3,5 milijarde evrov (2,56 miljarde evrov). Izdane so bile petletne obveznice v znesku 1,5 milijarde dolarjev (1,1 milijarde evrov) in desetletne obveznice v višini dveh milijard dolarjev (blizu 1,5 milijarde evrov).

Tokratna, februarska zadolžitev države znaša – v skladu z načrtom financiranja državnega proračuna – približno tretjino letos predvidene kvote zadolževanja Slovenije v skupnem znesku do 7,7 milijarde evrov, tokratna zadolžitev pa po našem preračunu pomeni povečanje dolga države za približno sedem odstotkov BDP.

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Uroš Čufer, poudarja, da se je zaradi velikega zanimanja pribitek na obe obveznici znižal s pričakovanih 300 do 312,5 bazičnih točk na 280 bazičnih točk (2,8 odstotne točke) nad ceno ameriških državnih obveznic. Zahtevana donosnost za petletne obveznice z zapadlostjo 18. februarja 2019 tako znaša 4,275 odstotka, za desetletne z zapadlostjo 18. februarja 2024 pa 5,480 odstotka. Cena je za kupce ugodna, saj je skupni obseg knjige naročil kljub znižanju cene presegel 16 milijard dolarjev, kar je doslej v letu 2014 največja knjiga naročil za sindicirano izdajo državnih obveznic v območju srednje in vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike.

Po petletnih obveznicah so sicer povpraševali investitorji iz ZDA (54 odstotkov), Združenega kraljestva (32 odstotkov) in Evrope (13 odstotkov), skupni obseg naročil 377 investitorjev je znašal kar 9,3 milijarde evrov. Pri desetletnih obveznicah je bilo za 7,1 milijarde evrov naročil s strani 304 investitorjev, med katerimi so prevladovali tisti iz ZDA (68 odstotkov), za njimi pa iz Združenega kraljestva (22 odstotkov) in Evrope (osem odstotkov). Najbolj so po obveznicah povpraševali upravljavci skladov, ki so kupili 87 odstotkov petletnih in 89 odstotkov desetletnih obveznic. Izdajo so organizirale banke Barclays, Goldman Sachs in JP Morgan.

Izdaja ob pravem času, a ne na pravem trgu?

»Izdaja obveznic je bila ob pravem času, vprašanje pa je, če je bila izvedena na pravem trgu,« je svežo zadolžitev države za Delo komentiral Žiga Gregorinčič iz Alte Invest. »Prvo četrtletje je po navadi najbolj atraktivno za izdaje obveznic, saj je takrat povpraševanje institucionalnih investitorjev najmočnejše. To je na primer izkoristila Romunija, ki je 22. januarja izdala 30-letno obveznico. Poleg tega je donosnost ameriških državnih obveznic, ki so bile merilo za novo izdajo, od začetka leta 2014 padala, kar nam je nedvomno tudi znižalo obrestno mero, ki jo bomo morali plačevati na najnovejšo zadolžitev. Ta je sicer nižja kot pri dolarski izdaji, ki je potekala maju 2013, vendar so donosnosti na evrske slovenske državne obveznice bistveno nižje kot na ameriške, kar nakazuje, da bi se lahko ceneje zadolžili z evrskimi obveznicami. Vendar pa ni nujno, da bi v Evropi našli dovolj povpraševanja za tako veliko izdajo. To je bil najbrž razlog, da smo se zadolžili na dolarskem trgu,« nam je pojasnil Gregorinčič.

Z novo izdajo obveznic smo pokrili velik del potreb po financiranju letošnjega proračuna (kar zadeva refinanciranje obstoječega dolga, financiranje tekoče porabe), zato sogovornik pričakuje, da »bodo naslednje izdaje obveznic bolj 'oportunistične'. To pomeni, da bo ministrstvo stopilo na trg z novo izdajo, če bodo razmere oziroma obrestne mere za to ugodne.«