Tiskane izdaje
Najprej je presenetil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je časnikarjem povedal, da Slovenija ni pristopila k izjavi enajstih članic, ki nameravajo uvesti FTT, ker mora biti najprej sestavljena nova vlada.
Nato je nastopil še slovenski finančni minister Uroš Čufer. Sporočil je, da Slovenija resno razmišlja o izstopu iz enajsterice. Razlogi so bolj ali manj vsebinski in sledijo ekonomski logiki. »Davek bi težko pokril stroške njegove uvedbe,« je povedal minister.
Grški finančni minister Janis Sturnaras je kot predsedujoči Ecofinu ocenil, da po njegovem vedenju Slovenija ni pristopila k izjavi skupine finančnih ministrov članic, ki želijo uvesti FTT, ker nima vlade. Tudi evropski komisar za Algirdas Šemeta je prepričan, da je še prezgodaj za oceno, kakšno bo stališče Slovenije o uvedbi FTT. Po njegovem mnenju uvedba davka ni ogroženo, saj zadostno število članic vztraja pri njegovi uvedbi. Po mnenju Bruslja so zadnji predlogi manj ambiciozni kot kot prvotne rešitve, a vsak korak v smeri FTT da je pozitiven.
V osnovnem predlogu je sicer bilo predvideno, da bi davek znašal 0,1 odstotka za trgovanje z delnicami in obveznicami, z 0,01 odstotka pa bilo obdavčeno trgovanje z derivati. Po neuradnih informacijah bi Slovenija z njim zbrala le nekaj milijonov evrov, po optimističnem scenariju bi dobila tri milijone. Prvotne bruseljske ocene so napovedovale veliko višje zneske.
Slovenija po Čuferjevih besedah ne pričakuje negativnih posledic v odnosih z Nemčijo in Francijo, ki sta bili doslej najbolj zagreti zagovornici davkov. Ker mora v okviru poglobljenega sodelovanja znotraj EU v projektu sodelovati najmanj devet članic, bi ga izstop še dveh držav pokopal. Slovenska vlada bo sicer morala odločitev o izstopu še uradno sprejeti in tehnično izpeljati.
Osnovna ideja davka je bila, da bi tudi banke in drugi finančni akterji plačali del stroškov spoprijemanja s krizo. Po oceni evropske komisiji bi z njim zbrali od 30 do 35 milijard evrov na leto. Zato tako obliko pogosto razglašajo za davek Robina Hooda. Poleg tega bi vsaj nekoliko zavrle najbolj tvegane kupčije na finančnih trgih.
Okrnjeno število sodelujočih članic EU − vse države že tako niso hotele sodelovati v projektu − bi davek utegnilo začeti postopno izvajati 1. januarja 2016. Odločanje o tehničnih podrobnostih bo na vrsti po evropskih volitvah.
Ob Nemčiji in Franciji naj bi ga uvedle še Avstrija, Belgija, Estonija, Grčija, Italija, Portugalska, Slovaška in Španija.
