Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenske banke so od novembra 2012 do konca novembra lani lani za več kot desetino zmanjšala posojanje podjetjem: konec novembra 2012 je obseg posojil nefinančnim družbam znašal 19,2 milijarde, konec novembra lani pa le še slabih 17,2 milijarde evrov.
Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je bila tako Slovenija do konca lanskega novembra z 10,6-odstotnim medletnim zmanjšanjem obsega posojil nefinančnim družbam tretja kreditno najbolj »zakrčena« članica evroskupine: večje zmanjšanje posojil gospodarstvu so zabeležili le na Malti (14,6 odstotka) in pa v Španiji (19,3 odstotka), ki je bila sicer deležna pomoči za svoje banke iz evrskega reševalnega sklada ESM. ECB navaja manjše medletno skrčenje posojil celo za Ciper (minus 6,2 odstotka) in Grčijo (minus 5,4 odstotka).
Po drugi strani pa je slovenski kreditni krč tudi del lanske širše evropske zgodbe: po zadnjih dostopnih podatkih ECB so namreč le tri evrske države zabeležile rahlo rast posojil podjetjem, in sicer Finska, Estonija in Belgija, na ravni evroskupine pa so se ta posojila skrčila kar za 3,9 odstotka, kar je največje skrčenje v zadnjem desetletju, celo večje kot v kriznih letih 2009 in 2010.
Analitiki pa ob tem opozarjajo, da bi se letos utegnil evrski kreditni krč še povečati – in sicer zaradi napovedanih pregledov bank in stresnih testov v celotnem evrskem območju, ki naj bi bili opravljeni do oktobra letos. Pričakovati je namreč, da bodo prav zaradi njih letos banke v skrbi za svojo kapitalsko ustreznost še bolj konservativne pri odobravanju novih posojil.
Lanska pripravljenost slovenskih bank za kreditiranje gospodarstva je bila obratno sorazmerna z rekordno vsoto denarja, ki so jo nato NLB, NKBM in Abanka (ob njih pa še likvidirani Factor in Probanka) konec 2013 prejele za svoje dokapitalizacije. Bo letos kaj bolje?
