Slovenija uspešna pri črpanju evropskih sredstev

Ljubljana – Slovenija je uspešno počrpala evropska sredstva, ki jih je imela v končani finančni perspektivi 2007–2013 na voljo za 4,1 milijarde evrov: do konca novembra je iz slovenskega proračuna izplačala več kot 99 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, iz bruseljskega pa dobrih 87 odstotkov. Decembra so se te številke le še zvišale.

Pomembno je, da so upravičenci račune lahko pošiljali vse do konca leta 2015 in da bodo zanje povračila lahko pričakovali še vse letošnje prvo polletje. V vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) so povedali: »Za vsa izplačila izvajalcem, ki bodo izvršena do 31. decembra 2015, bo Slovenija še do konca junija 2016 lahko zahtevala povrnitev sredstev iz proračuna EU.«

Leto 2015 je bilo glede črpanja evropskih sredstev gotovo presežno, potem ko se je še dobro leto pred tem resno ugibalo, koliko jih bomo »nepočrpanih« za vedno izgubili. Zgrajene so bile ceste, pločniki, regionalni centri za ravnanje z odpadki, pridobila je Luka Koper, številna podjetja, ki so sodelovala v raziskovalnih projektih v centrih odličnosti, pri patentih, inovacijah. Nastalo je več kot 45.000 delovnih mest, subvencioniranih pa je bilo kar 19.700 delovnih mest za brezposelne. Imamo prenovljeno Narodno galerijo v Ljubljani in še več kot 30 drugih objektov kulturne dediščine. Gradile so se fakultete, končal se je tudi nordijski center v Planici, različne pomembne obvoznice.

Projekti, financirani iz stare perspektive, so se potrjevali še ves december. Še na predbožični dan so dokončno odobrili sredstva za projekt dokončanja rekonstrukcije ceste Sorica - Podrošt v vrednosti 2,6 milijona evrov.

Proge, obvoznice, fakultete iz stare malhe

Na SVRK so o tem, kateri so bili največji projekti, financirani s starimi evropskimi sredstvi (stara perspektiva 2007–2013) v letu 2015, povedali: rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko–Hodoš za 160 kilometrov na uro (prva in druga faza), skupaj vredni 465,4 milijona evrov, samo v evropskem delu pa 231 milijonov evrov. Naslednji je modernizacija železniške proge Divača–Koper, vredna skupaj 129,8 milijona evrov, poljanska obvoznica Škofje Loke, vredna 51,8 milijona evrov, nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO), skupaj vreden 143,9 milijona evrov. Lani je bila odobrena tudi novogradnja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, skupaj vredne 81,6 milijona evrov, končal se je nordijski center Planica, vreden 48,7 milijona evrov in ne nazadnje smo lahko ponosni na deset urgentnih centrov, skupaj vrednih 73,8 milijona evrov.

Kohezijski projekti in razpisi za mlade iz nove perspektive

Leto 2015 je bilo tudi začetno leto, v katerem je Slovenija lahko začela črpati evropska sredstva iz novega finančnega obdobja 2014–2020 (nova perspektiva), v katerem imamo na voljo 3,2 milijarde evrov. Pravila njihove uporabe so na splošno spremenjena ne le pri nas, ampak po vsej EU: manj v zidove, več v konkurenčnost in s tem kakovostna delovna mesta. Seveda je bilo lani treba sprejeti tudi razne uredbe in merila, kako se bodo sredstva uporabljala in dodeljevala, čakali smo na zakon o izvrševanju proračuna in podobno.

Potem so bile izdane prve odločbe za prvi in potem naslednje kohezijske projekte. Kakor vemo, gre za znamenitih enajst kohezijskih projektov, ki so zviševali temperaturo že leta 2014, zdaj jih je devet neposredno potrjenih, skupaj je njihova ocenjena vrednost dobrih 231 milijonov evrov, od tega je evropskega sofinanciranja skoraj 142 milijonov evrov.

Neposredno so bili potrjeni še projekti: Prvi izziv, vreden 18,4 milijona evrov, Spodbujanje pripravništva na področju socialnega dela, za katerega je na voljo 1,8 milijona evrov, potem projekt Izvajanje storitev za brezposelne, druge iskalce zaposlitve in delodajalce, vreden 15,5 milijona evrov, in projekt Krepitev svetovalnega dela z mladimi v zavodu za zaposlovanje. Poleg tega je bilo objavljenih tudi nekaj javnih razpisov – od javnega razpisa Celostne prometne strategije do razpisa Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja v skupni vrednosti 5,4 milijona evrov. Decembra so objavili tudi prve razpise iz evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter Slovenijo in Madžarsko, medtem ko naj bi razpis med Slovenijo in Hrvaško zdaj objavili januarja. Ministrica Alenka Smerkolj, ki vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pravi, da nam tudi v novi perspektivi razpoložljiva sredstva odpirajo izdatne možnosti za financiranje, a vseh razvojnih potreb Slovenije z njimi ne bo mogoče zadovoljiti.

Poleg vsote je pomembna uspešnost naložb

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pa je kratek, a jasen: »Ključno vprašanje ni le, koliko bomo počrpali, temveč predvsem, kako uspešno bomo ta sredstva investirali, da Slovenija ne bo spet na repu članic EU po donosnosti investiranja razvojnih sredstev.« Sicer pa je bila GZS tudi ena od pobudnic velikega srečanja na temo strategije pametne specializacije, ki so jo na začetku decembra v ljubljanski Operi predstavljala kar tri ministrstva in takrat okoli 500 udeležencem obljubljala, da bo prvi skupni razpis gospodarskega in znanstvenega ministrstva izšel še decembra 2015. To se ni zgodilo.

Za razpise zmanjkalo časa

Za razpise je bil december preprosto prekratek. Razpisi, ki jih pokriva Strategija pametne specializacije (SPS), se še intezivno usklajujejo, razlagajo na SVRK: »Razpis s tega področja bo objavljen januarja 2016.« GZS je na dejstvo, da prvi skupni razpis dveh ministrstev zamuja, opozoril že sredi decembra. Hribar Milič je dejal: »Če razpisi ne bodo transparentni, pogoji jasni in cilji merljivi, bomo naredili več škode kot koristi.«

Še letos pa na SVRK tudi pričakujejo, da bo evropska komisija odobrila sredstva za dva velika projekta: gradnjo avtoceste Draženci–Gruškovje ter projekt Odvajanje in čiščenje vode na Ljubljanskem polju. V prvem je delež sredstev EU ocenjen na 63,5 milijona evrov, v drugem pa na 76 milijonov evrov.