Tiskane izdaje
Omenjena direktiva zagotavlja vlagateljem hitrejša izplačila in močnejše varnostne mreže, saj morajo biti sistemi jamstva za vloge financirani vnaprej in tako sposobni učinkoviteje izpolniti svoje obveznosti do vlagateljev.
Poleg Slovenije je danes enako opozorilo iz Bruslja dobilo še devet članic Unije: Belgija, Ciper, Estonija, Grčija, Italija, Luksemburg, Poljska, Romunija in Švedska.
Rok za prenos evropskih pravil v nacionalne zakonodaje je bil 3. julij, a omenjene države tega še niso storile, zato se je komisija odločila za drugi opomin. Če države ne bodo ustrezno ukrepale v dveh mesecih, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.
EU je pravila o jamstvu za bančne vloge prvič opredelila leta 1994. Od leta 2011 morajo članice zagotavljati jamstva za vloge do 100.000 evrov. Leta 2014 je Unija zakonodajo še nadgradila in okrepila zaščito imetnikov bančnih vlog.
Pomanjkanje politične volje
Dosledno izvajanje direktive o sistemih jamstev za vloge je tudi pogoj za vzpostavitev spornega evropskega sistema jamstva za bančne vloge za območje evra do leta 2024.
Ta je bil poleg skupnega bančnega nadzora in skupnega sistema za reševanje bank od začetka predviden kot tretji steber bančne unije, vendar je z zmanjševanjem krize usihala tudi politična volja za ta projekt.
Kljub odločnemu nasprotovanju članic Unije z Nemčijo na čelu je komisija vztrajala pri predlogu, ki bo po njenem prepričanju okrepil bančno unijo, izboljšal zaščito imetnikov bančnih vlog ter dodatno zmanjšal nevarno povezavo med bankami in državami.
Da bi komisija umirila kritike, je predlagala postopen premik z nacionalnih ureditev, opredeljenih z evropsko direktivo o sistemih jamstva za vloge, k resnično evropskemu sistemu jamstva za bančne vloge, ki je v bruseljskem žargonu znan po kratici Edis.
Sprva naj bi sistem od leta 2017 pozavaroval nacionalne sisteme jamstva za vloge, po treh letih pa bi prešel na sistem sozavarovanja. V končni fazi naj bi evropski sistem jamstva za vloge v celoti začel delovati leta 2024.
Slovenija meni, da je treba počakati
Slovenski finančni minister Dušan Mramor je v zadnjih mesecih večkrat poudaril, da je primarna naloga izvajanje in krepitev obstoječih instrumentov in institucij, šele nato je smiselno razmišljati o novih.
Slovenija meni, da je treba najprej vsa prizadevanja usmeriti v izvajanje že dogovorjenih rešitev, z morebitnim uvajanjem evropskega sistema zajamčenih vlog pa počakati, dokler pravkar uvedeni enotni sistem za reševanje bank ne pokaže učinkov.
Poleg tega po mnenju Slovenije pred kratkim sprejeta direktiva o sistemih jamstva za vloge daje ustrezno podlago za združevanje sistemov jamstva za vloge iz različnih članic Unije ali ustanovitve čezmejnih sistemov jamstva za vloge na prostovoljni osnovi.
