Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenske banke obvladujejo stroške podobno kot druge v Evropi, precej manj konkurenčne pa so pri drugih kazalnikih poslovanja (prihodek na stranko, prihodek na zaposlenega, dobiček na stranko itd.), kjer precej zaostajajo za najboljšimi švicarskimi, skandinavskimi in drugimi evropskimi bankami, kažejo podatki najnovejše vseevropske raziskave Bančni radar (Retail Banking Radar), ki so jo pripravili v svetovalni družbi A. T. Kearney.
O ugotovitvah in priporočilih te analize smo se pogovarjali z Domnom Zadravcem iz A. T. Kearneyja.
Kako uspešne so slovenske banke v primerjavi z drugimi bankami po Evropi?
Naša študija Bančni radar kaže, da so banke v Sloveniji pri obvladovanju stroškov (razmerju med stroški in prihodki) sicer primerljive z drugimi bankami po Evropi - a hkrati zaostajajo pri treh ključnih kazalnikih. Prihodki na stranko so več kot dvakrat nižji kot v Evropi, problematična je učinkovitost zaposlenih: prihodek na zaposlenega je tudi več kot dvakrat nižji kot [v povprečju] v Evropi, ustvarjeni dobiček na stranko pa je skoraj trikrat nižji v primerjavi z evropskimi bankami.
Delež rezervacij v primerjavi z dohodki je v Sloveniji precej nizek, saj smo veliko čistili bančne portfelje, s tem so se ukvarjale predvsem velike banke. Kar zadeva obrestne prihodke v primerjavi s celotnimi prihodki, pa smo tudi primerljivi z Evropo.
Kako zdaj to interpretirate: je v bankah preveč zaposlenih ali pa ustvarjajo premalo dobička?
To moramo interpretirati v luči tega, kaj je treba narediti v prihodnosti. V času nizkih obrestnih mer se bodo naše banke - tako kot vse druge - v prihodnje morale bolj ukvarjati z optimizacijo stroškov, ob drugih izzivih, kot so novi igralci na trgu, finančno-tehnološka podjetja, večja regulativa in večje zahteve po kapitalski ustreznosti. To so izzivi, s katerimi se bodo morale slovenske banke ukvarjati tako kot vse druge.
Verjetno bo morala priti okoli polovica izboljšav v bankah iz te preobrazbe, vezane na stroškovni del. Ob nizkih obrestnih merah banke ne morejo računati, da bodo večje prihodke na stranko dosegale z obrestnimi prihodki, pač pa z novimi storitvami. Ključno bo izboljšanje ponudbe, nadgradnja produktov, boljše izkušnje za stranke, drugačna censka politika (repricing), predvsem, ko se bodo ukvarjale z računi strank, s karticami itd. Ponudba slovenskih bank na strani računov je zdaj za komitente zelo težko razumljiva, kaj šele, da bi klienti od tega imeli neko novo izkušnjo in kakovostno storitev. Na tem delu bodo naše banke morale še ogromno narediti.
Kakšne spremembe so pred bankami?
Ob digitalizaciji se bo število bančnih poslovalnic zmanjšalo, sicer ne za vsako ceno in povsod in ne vse v enem letu. Do 2020, zagotovo pa do 2030, pa je zagotovo vprašanje, koliko poslovalnic bo sploh še ostalo. V prihodnje se bo zaposlilo veliko pripadnikov milenijske generacije in jutri bodo bolj ali manj vsi uporabljali digitalne storitve. Banke se bodo morale pripraviti na generacijske spremembe.
In vsi vemo, kako mladi delujejo, vsi uporabljajo mobilne storitve, snapchat itd. V Evropi že imamo velike banke, kot so Barclays, mBank, DKB, ING, ki so že zdaj zamenjali celotno kulturo v banki in hkrati nudijo res kakovostne storitve in produkte in novo uporabniško izkušnjo. Če greste zdaj recimo v London in drugam po Evropi, vidite, da poslovalnice, tudi če še obstajajo, niso več iste, kot so bile, v njih je polno ipadov, interakcije, vse je online in vezano na doživljaje uporabnikov.
Ko omenjate London: kako pa bo nedavni brexit vplival na poslovanje in uspešnost bank? Panika v Cityju je precejšnja, bančne delnice padajo ...
Vidimo, da je funt padel za od deset do petnajst odstotkov, na najnižjo raven v zadnjih 30 letih, videli bomo, kaj se bo dogajalo še v prihodnjih dneh. Ob tem so padle vse svetovne borze in videli bomo, kako se bo to nadaljevalo, sploh zdaj, ko vidimo, da Velika Britanija, vsaj za zdaj, ni predstavila nekega načrta, kaj misli narediti in kako naprej. Ves svet je v pričakovanju, kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh in mesecih.
Če se vrneva k Sloveniji: naše banke (NLB, Abanka) v prihodnje čaka še ena velika domača naloga, privatizacija. V povezavi z nalogami, ki jih omenjate (digitalizacija, reorganizacija, ponudba in trženje novih storitev) je torej pred bankami zelo zahtevno obdobje?
Stvari bodo za različne banke različne, vse ne bodo šle istočasno v privatizacijo, ene bodo mogoče imele več časa kot druge. A po drugi strani to vidim bolj kot priložnost kot izziv, saj bosta razvoj bank in kvaliteten servis storitev dala dodano vrednost klientom, to pa bodo videli tudi potencialni investitorji. Ob tem ko gredo banke v smer privatizacije, se bodo prestrukturirale in skušale ponujati čim boljše storitve in produkte, istočasno pa bodo zniževale stroške, kar dodaja vrednost banki. To vidim bolj kot pozitivno novico.
Kakšen izziv pa je za banke nova, nebančna konkurenca kot so finančna tehnološka podjetja in bančništvo v senci?
Finančna tehnološka podjetja so premajhni igralci, da bi lahko res lahko ogrozili velike banke. Kjerkoli bodo banke videle priložnosti, bodo ali pa že ponujajo resne globalne digitalne storitve, videli smo tudi nekaj prevzemov finančnih tehnoloških podjetij, ki so bila neposredno vključena v samo banko. Sodelovanje s finančnimi tehnološkimi podjetji, ponudniki plačilnih storitev in drugimi je nekaj, o čemer bodo morale resno in slej ko prej razmisliti tudi banke v Sloveniji. Predvsem bomo morali pokazati željo, da naše banke naredimo res boljše, tako na stroškovni strani kot na strani prodaje in prihodkov. Morale bodo nuditi boljše storitve in pokazati bodo morale večje zanimanje za to, kaj stranke v resnici potrebujejo.
Naša raziskava kaže, da so pomembni dogodki za stranke, dogodki, ki so pomembni za življenje posameznika. Recimo, ljudje potrebujejo posojilo za nakup hiše, ko se poročijo in začenjajo imeti svojo družino. Potrebujejo posojilo, če želijo študirati na tujem. Ljudje odprejo račun, ko začnejo študirati na fakulteti, ko potrebujejo zavarovanje, dogodek je tudi, če izgubijo kreditno kartico itd. Banke bi morale razmišljati o tem, kako bodo lahko ponujale storitve, ki jih stranke potrebujejo.
Finančna podjetja in ponudniki plačilnih storitev iščejo luknje in priložnosti tam, kjer jih banke doslej niso videle. Predvsem zato, ker so hitri in dovolj prilagodljivi in se znajo dovolj hitro odzvati na priložnosti, ki so na trgu. To je nekaj, kar bodo tudi naše, slovenske banke morale delati v prihodnosti.
