Slovenska obveznica prinese slab odstotek

Trg obveznic: »Poceni denar« v mednarodnem okolju vpliva tudi na dolg naše države.

Objavljeno
22. julij 2016 18.21
shutt-denar
Ana Sekulič Laffita, BKS Bank
Ana Sekulič Laffita, BKS Bank

Podobno kot na večini drugih trgov državnih obveznic se tudi na domačem še vedno nadaljuje zniževanje obrestnih mer in donosnosti. Donosnosti do dospetja slovenskih obveznic so se julija spet spustile vzdolž celotne krivulje donosnosti (različne ročnosti obveznic).

Zahtevana donosnost obveznic, ki v plačilo zapadejo konec marca leta 2026, se je v prvih dneh julija spustila pod vrednost enega odstotka. Za primerjavo: pred letom dni je bila donosnost do dospetja desetletnih državnih obveznic dobra dva odstotka, leta 2011, v času evropske dolžniške krize, se je donosnost zvišala celo čez sedem odstotkov.

Rast cen na trgu domačih državnih obveznic in s tem nižanje njihovih donosnosti, je predvsem posledica rekordno nizkih obrestnih mer v finančnem sistemu v Evropi in tudi v večini drugih razvitih ekonomij.

Vlagatelji se v zadnjem obdobju na pozitivne novice odzovejo s prevelikim optimizmom. Med dogodki, ki so v zadnjem času navdušili vlagatelje na obvezniških trgih, je bilo lansko lansiranje programa denarnega sproščanja Evropske centralne banke (ECB). Do konca leta 2017 bo ECB za nakupe državnih in podjetniških obveznic višje kakovosti predvidoma vsak mesec namenila 80 milijard evrov.

Infografika: Delo


Imetnike slovenskih državnih obveznic so razveseljevala tudi izboljšanja kreditne ocene Slovenije. Zadnja je to storila ameriška bonitetna agencija S & P, ki je sredi junija kreditno oceno dolgoročnega dolga dvignila z A– na A in ohranila pozitivne obete.

Med razlogi za izboljšanje agencija navaja znižanje proračunskega primanjkljaja in trdnejši finančni sistem v državi, predvsem manjši delež slabih bančnih posojil in s tem bolj »zdrave banke«. Po zadnjih podatkih domačega statističnega urada je lani proračunski primanjkljaj znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je tik pod mejo treh odstotkov, ki jo evropska komisija določa kot sprejemljivo.

Zaradi ugodne proračunske dinamike je evropska komisija junija Slovenijo izvzela iz programa poostrenega nadzora. Predstavniki komisije so pohvalo namenili tudi procesu privatizacije.