Slovenske zavarovalnice kapitalsko trdne in varne

Ljubljana – Izkušnje slovenskih zavarovalnic po prvem letu ureditve Solventnost 2 so različne, gotovo pa jim je skupno to, da tudi po zahtevni Solventosti 2 še vedno močno presegajo zahtevano kapitalsko ustreznost. Tudi pri stresnih testih za evropske zavarovalnice, nedavno končanih, so se slovenske dobro izkazale.


Lani 1. januarja uveljavljena zavarovalniška sprememba, imenovana Solventnost 2, evropska direktiva, ki so jo ustvarjali celo desetletje, slovenskim zavarovalnicam ne povzroča težav. Nasprotno, odgovarjajo največje slovenske zavarovalnice, je njihova finančna stabilnost in s tem varnost za zavarovance še večja.

Tudi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja ocenjuje, da so slovenske zavarovalnice v zelo dobri kondiciji. To se je po njenem mnenju potrdilo tako ob zadnjem preverjanju kakor tudi ob prehodu iz režima Solventnost 1 v režim Solventnost 2. To je še posebej pomembno, saj se je celo v nekaterih zavarovalniško zelo razvitih državah izkazalo, da imajo s kapitalsko ustreznostjo lahko težave tudi njihove zavarovalnice zlasti na področju življenjskih zavarovanj. Pri tem, kot je pojasnila, seveda veljajo prehodna obdobja, v katerih se lahko zavarovalnice s temi težavami prilagodijo prek določenih programov. Tudi na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), kot je odgovoril Sergej Simoniti, direktor agencije, so »s stanjem slovenskega zavarovalniškega sektorja v letu 2016 zadovoljni. Rok za poročanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic na konec leta 2016 se v skladu z zakonskimi zahtevami izteče maja 2017, zato bomo podrobnejše informacije o stanju zavarovalniškega sektorja na konec leta lahko podali šele takrat«. A že sredi lanskega leta je AZN ugotavljala, da so slovenske zavarovalnice po uvedbi Solventnosti 2 (na 1. januar 2016, torej) izkazovale več kakor 260 odstotkov presežka kapitalske ustreznosti.

Na krilih čvrste stabilnosti

In kako zavarovalnice ocenjujejo svojo kapitalsko ustreznost po uvedbi Solventnosti 2? Iz Zavarovalnice Triglav so nam odgovorili: »Ob koncu tretjega četrtletja 2016 smo javnost obvestili, da raven kapitala Skupine Triglav ustrezno presega zastavljeno raven prevzetih tveganj glede na postavljene strateške usmeritve.« Ob tem dodajajo, da sta njihovo čvrsto finančno stabilnost in visoko kapitalsko ustreznost lani dodatno potrdili tudi priznani bonitetni agenciji S & P Global Ratings in A. M. Best z zvišanjem bonitetnih ocen Skupine Triglav z »A–« na »A«. »S tem naša družba razpolaga z najvišjo bonitetno oceno med slovenskimi družbami,« pravijo na Triglavu. Njihov doslej javno objavljen podatek o kapitalski ustreznosti je vezan na 1. januar lani, ko je kapitalska ustreznost skupine znašala 245 odstotkov. »Naša ocena je, da se bo kapitalska ustreznost skupine dolgoročno gibala v ciljnem razponu, kakor smo ga določili v politiki upravljanja kapitala,« pravijo na. 

Podobno optimistični so tudi v Zavarovalnici Sava (ki deluje od novembra lani kot združena zavarovalnica Zavarovalnice Maribor, Tilie in dveh Velebitov): »Tudi po uvedbi Solventnosti 2 še vedno močno presegamo kapitalsko ustreznost.« Pri zavarovalnici Adriatic Slovenica (AS) pa so odgovorili, da njihova zavarovalnica tudi v režimu Solventnosti 2 izkazuje presežen količnik kapitalske ustreznosti, kar ji omogoča, da tudi ob morebitni uresničitvi negativnih stresnih scenarijev ostane solventna, s tem pa je zagotovljena nadaljnja varnost njenih zavarovancev.

Poslovanje je preglednejše

Kje so zavarovalnice po uvedbi novih solventnih pravil zaznale glavne prednosti glede na prejšnjo ureditev? In kje jim morda povzroča težave? Iz Zavarovalnice Triglav so odgovorili, da je »Solventnost 2 prinesla poenotenje zakonodaje v EU in z nadgrajenim sistemom upravljanja tveganj spodbuja še večjo finančno stabilnost zavarovalnice ter hkrati večjo varnost zavarovancem, kar ocenjujejo za pozitivno. Hkrati se je povečala mednarodna primerljivost zavarovalnic in izboljšala konkurenčnost. Posodobil se je tudi nadzor zavarovalniškega sektorja, saj so nadzorne agencije skladnost poslovanja začele ocenjevati z rednim spremljanjem finančne trdnosti (po)zavarovalnic«. Na Triglavu tudi ocenjujejo, da se je z novimi solventnim redom povečala odgovornost zavarovalnic. Triglav: »Zavarovalniški sektor je s tem nase prevzel večjo odgovornost za še bolj smotrno upravljanje svojega kapitala. Zaradi novih zahtev v okviru Solventnosti 2 se je povečal tudi obseg podatkov, ki jih mora zbirati in poročati posamezna zavarovalnica. Zaradi večje količine javno dostopnih informacij je poslovanje zavarovalnice za zavarovance še preglednejše.« Pri Zavarovalnici Sava ugotavljajo, da je uvedba nove solventnostne ureditve poslovanje njihove zavarovalnice spremenila predvsem glede odločitev pri sklepanju posameznih poslov, saj sedaj na vse posle gleda iz zornega kota tveganj in skozi to prizmo tudi ocenjujejo tveganja ob sklenitvi posameznih poslov. Zavarovalnica Sava: »Sistem je precej zahteven, zato smo morali prilagoditi podporo in sistem poročanja, kar je zahtevalo ustrezne kadrovske okrepitve pri visoko strokovnih kadrih (aktuarji, prevzemniki tveganj, informatika). Kljub temu pa je novi sistem prinesel dodatno varnost za zavarovance, kar je ravno namen direktive Solventnost 2.« Ureditev Solventnost 2 je poleg dodatnih stroškov in napora, vloženega v uskladitev z njenimi zahtevami in načeli, zavarovalnici prinesla tudi nekatere koristi, ugotavljajo pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. AS: »Ob vse boljšem zavedanju o tveganjih je družba skozi celovitejše in učinkovitejše upravljanje teh postala odpornejša na morebitne njihove negativne posledice, hkrati pa sta se ob prilagoditvah zahtevam drugega stebra direktive povečali tudi organizacijsko-procesna učinkovitost ter kakovost podatkov.«

Evropski zavarovalniški stresni testi

Zavarovalnic pa lani ni stresel samo novi solventnostni režim, ampak tudi zavarovalniški stresni testi, ki jih je opravil evropski zavarovalniški regulator EIOPA. Kaj se je s testi preverjalo, kaj so pokazali, potem ko je EIOPA sredi decembra tudi objavila rezultate stresnih testov zavarovalnic (stresni test EIOPA 2016)? Iz AZN so za Delo odgovorili: »Stresni test EIOPA 2016 je preverjal odpornost zavarovalniškega sektorja oziroma specifičnost portfelja življenjskih zavarovanj na daljše obdobje nizkih obrestnih mer ter odpornost na povečanje premije za tveganje v okolju nizkih obrestnih mer. Želimo poudariti, da pri tem ni šlo za t. i. 'pass-or-fail exercise', temveč izključno za nadzorniško oceno potencialnih ranljivosti sektorja na tržna tveganja.« Stresni test je obsegal testiranje odpornosti dveh scenarijev ali kakor odgovarja Sergej Simoniti, direktor AZN: »Prvi scenarij je scenarij daljšega obdobja nizkih obrestnih mer, ki temelji na začasni stagnaciji, zaradi katere se zavarovalnice srečujejo s pomanjkanjem dolgoročnih naložbenih možnosti ter trajno nizkimi donosnostmi. Drugi scenarij, tako imenovani scenarij dvojnega šoka, zajema nabor tržnih šokov, ki so posledica dveh sočasnih dogodkov: padca krivulje netvegane obrestne mere in padca cen državnih obveznic in posledično padec vrednosti ostalih naložb.« Vse te podrobnosti si je mogoče ogledati tudi na spletni strani EIOPA.   V testiranje je bilo vključenih 236 zavarovalnic iz 30 držav, iz Slovenije pet, ki tudi »pokrivajo« 83 odstotkov zavarovalno-tehničnih rezervacij klasičnih življenjskih zavarovanj pri nas. Na vprašanje, kako so se pri stresnih testih odrezale slovenske zavarovalnice, pa direktor AZN Simoniti odgovarja: »V izhodiščnem stanju pred stresnim testom je presežek sredstev nad obveznostmi sodelujočih zavarovalnic znašal 135,4 odstotka. Kapitalska ustreznost sodelujočih zavarovalnic v izhodiščnem stanju pred testom znaša 275 odstotkov. Sicer pa so slovenske zavarovalnice manj občutljive na scenarij daljšega obdobja nizkih obrestnih mer (zmanjšanje presežka nad obveznostmi za 120 milijonov evrov) in bolj na scenarij dvojnega šoka (zmanjšanje presežka sredstev nad obveznostmi za 410 milijonov evrov).«

Rezultati na splošno kažejo, da so bile vse pregledane evropske zavarovalnice na zbirni ravni in v izhodiščnem stanju pred stresom ustrezno kapitalizirane. Če bi se uresničil scenarij dvojnega šoka, bi to pomenilo kumulativno zmanjšanje presežka sredstev nad obveznostmi sodelujočih zavarovalnic za 160 milijard evrov, realizacija scenarija dvojnega šoka pa zmanjšanje za 100 milijard evrov. EIOPA je na podlagi identificiranih ranljivosti izdala nacionalnim nadzornim organom ustrezna priporočila za nadzor.