Slovenski vlagatelji so do naložb v tvegane zgodbe preveč zadržani

Ponudba tveganega kapitala v Sloveniji je skoraj popolnoma usahnila.

Objavljeno
26. februar 2016 18.39
Maja Grgič
Maja Grgič

Medtem ko v slovenskem podjetniškem kotu veselo brbota in se rojevajo nove zanimive poslovne ideje, je ponudba tveganega kapitala v Sloveniji, na katerega bi lahko računala ta mlada podjetja, skoraj popolnoma presahnila. Država zato razmišlja o novih spodbudah na tem področju.

Država je leta 2010 prek Slovenskega podjetniškega sklada objavila razpis za 34 milijonov evrov lastniškega kapitala, ki ga je bila pripravljena nameniti za sklade tveganega kapitala pri nas, da bi tako spodbudila razvoj tega trga. Kot izhaja iz povsem neažuriranega registra družb tveganega kapitala (DTK), je takrat nastalo več deset novih DTK, a so številne med njimi tudi kmalu ugasnile.

Slovenski podjetniški sklad je na koncu dogovor o soinvestiranju sklenil s petimi DTK: Prvi sklad, Meta Ingenium, DTK Murka, STH Ventures in SCH, pri čemer je država prispevala 49-odstotni delež, zasebni kapital pa 51 odstotkov.

A sklad ni razdelil vse predvidene vsote. V mariborkem podjetniškem skladu so pojasnili, da so izbrani DTK skupaj med letoma 2010 in 2015 investirali za dobrih 29 milijonov evrov, k čemur je slabo polovico prispevala država. »Delež Republike Slovenije pri tem znaša približno 49 odstotkov in je različen pri posameznih družbah tveganega kapitala ter odvisen od faze razvoja posamezne družbe tveganega kapitala, ko se je prijavila na razpis (na primer ali je že imela opravljene naložbe pred prijavo na razpis),« pravijo v skladu.

Po njihovih podatkih so ti DTK skupaj financirali 29 podjetij, doslej pa sta iz dveh tudi izstopili. »Naložbeno najintenzivnejši sta bili zadnji dve leti, ko je bilo izvedenih 13 naložb. Gre za podjetja, ki imajo potencial, a jih čaka še veliko potrjevanja na trgu,« pojasnjujejo v skladu, kjer ocenjujejo, da so ta podjetja od vstopa DTK ustvarila več kot dvesto delovnih mest.

Prezgodaj za oceno

»Je pa za realno ocenjevanje rezultatov še prezgodaj, saj jih bo mogoče ocenjevati šele po zaključku operacije, ki bo v obdobju 2020–2022, ko bodo (predvidoma) izvedeni še zadnji izstopi iz investiranih družb,« dodajajo v mariborskem skladu. Od naložb pričakujejo pozitiven donos, ker da so upravljavci DTK k temu spodbujeni z doseganjem vsaj šestodstotnega donosa, nad katerim lahko pričakujejo nagrado (»hurdle rate«) za svoje uspešno poslovanje. Avgusta lani se je investicijsko obdobje teh DTK izteklo, zato niso več usmerjene v iskanje naložb, ampak v izstop iz njih.

V zadnjem desetletju je bilo tudi nekaj poskusov ustanovitve povsem zasebnih skladov tveganega kapitala. Eden takšnih je sklad Silicijevi vrtički, ki je letos sklenil svojo zadnjo naložbo in v deset družb investiral četrt milijona dolarjev. Soustanovitelj podjetja Zemanta in sovlagatelj v ta sklad Boštjan Špetič pojasnjuje, da so namerno želeli ustanoviti povsem zaseben sklad. Zdaj razmišljajo o novem skladu, a kot pravi, bo to odvisno od tega, ali bodo vlagatelji pripravljeni investirati v take naložbe. »Veliko je treba vlagati v izobraževanje vlagateljev. Razvoj takšnih ekosistemov traja deset, dvajset let,« opozarja.

Špetič ugotavlja, da se tudi na trgu skladov tveganega kapitala pri nas počasi dogajajo spremembe. Po podatkih Silicijevih vrtičkov so slovenska zagonska podjetja v zadnjih desetih letih od skladov tveganega kapitala zbrali okoli 250 milijonov evrov, od tega je okoli 40 milijonov prišlo iz Slovenije.

Izbirčni slovenski vlagatelji

Tudi Zemanta, ki se ukvarja z razvojem naprednih tehnologij, je sredstva pridobila prek skladov tveganega kapitala, a ne pri nas, ampak v tujini. Zakaj? »Edini sklad, ki je takrat obstajal v Sloveniji, je bil Prvi sklad, ki pa ne vlaga v tako zgodnje faze, v kakršni je bila takrat Zemanta. To je zelo tipična zgodba: podjetniki najbolj potrebujejo kapital, ko je zgodba še nova. In če so investitorji preveč zbirčni, zamudijo dobre priložnosti. V Sloveniji ni problem to, da ni izbire, ampak da kapital za tako zgodnje faze ne obstaja, saj kapitala v Sloveniji ne zanimajo tvegane zgodbe,« pravi Špetič, ki ugotavlja, da je za podjetnika zdaj povsem trivialno iti kamorkoli na svetu in tam začeti podjetniško pot. »Slovenija bolj potrebuje te podjetnike, kot podjetniki njo,« opozarja.

Tudi poslovni angel Branko Drobnak opaža, da se razmere na področju nastajanja novih podjetij in tudi njihovega financiranja izboljšujejo. »Predvsem je boljši nabor projektov. Pozna se, da institucije podpornega okolja izobražujejo podjetnike,« pojasnjuje in ugotavlja, da je, na primer, opazen vpliv inkubatorjev, tehnoloških parkov, podjetništva v šolah, pospeševalnikov. »Na tem področju je bilo narejenega zelo veliko, absolutno se dogajajo spremembe,« je optimističen Drobnak.

Pojasnjuje, da so poslovni angeli dopolnitev skladov tveganega kapitala. Podjetniki se nanj obrnejo, ker se za naložbo lahko odločijo veliko hitreje kot skladi tveganega kapitala: »Angelski kapital je najhitrejši, saj gre za naložbo v fizične osebe.« V podjetje pozneje vstopi tudi sklad tveganega kapitala, zato se poslovni angeli praviloma skupaj z njimi tudi umaknejo iz naložbe.

Državni semenski kapital

Slovenski podjetniški sklad je lani za mlada podjetja uvedel dva nova produkta za zagotavljanje semenskega kapitala, in sicer konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij (produkt SK 75) in lastniški kapital za rast inovativnih podjetij (SK 200). Lanska razpisa sta že izčrpana, letos pa bo za ta dva produkta skupaj na voljo 2,5 milijona evrov. Ker bodo ta podjetja v nadaljevanju iskala tudi tvegani kapital, se z upravljavci DTK pogovarjajo o novi shemi državne pomoči. »Ker je sklad še posebno v zadnjem obdobju uspešno zagnal nove produkte na področju začetnega financiranja podjetij s semenskim kapitalom, se zdaj seveda razmišlja o nadaljnjem spodbujanju področja tveganega kapitala. Razmišlja se o različnih rešitvah, tako obstoječih kot novih,« pravijo v mariborskem skladu. Konkretnih rešitev pa še niso razkrili.