Tiskane izdaje
Ljubljana − Nizke cene nafte čedalje bolj pozitivno vplivajo tudi na denarnice slovenskih potrošnikov. Cena za liter dizelskega goriva se je po skoraj sedmih letih spustila pod evro, prihranek pri nakupu 2000 litrov kurilnega olja glede na leto 2014 pa je 700 evrov.
Naftni derivati so se opolnoči občutno pocenili. Za liter 95-oktanskega bencina je treba odšteti 1,159 evra, kar je 1,6 centa manj kot v zadnjem dvotedenskem obdobju. To gorivo je takšno ceno imelo nazadnje pred šestimi leti. Liter 100-oktanskega bencina na črpalkah stane 1,209 evra, kar je 1,3 centa manj kot doslej. Dizelsko gorivo stane 0,988 evra za liter oziroma 2,7 centa manj. Pocenilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 2,4 centa pri litru in stane 0,658 evra. Nazadnje je bilo kurilno olje cenejše marca 2010.
Vzemimo hipotetični primer, da z avtomobilom s porabo osem litrov bencina na sto kilometrov napravimo 20.000 kilometrov in tako porabimo 1600 litrov bencina. Po trenutni ceni 95-oktanskega bencina to znese 1854 evrov. Po povprečni ceni v lanskem letu bi plačali 2058 evrov, po povprečni ceni leta 2014 pa 2315 evrov. Lani bi torej glede na leto prej plačali dobrih 250 evrov manj, letos, ob predpostavki trenutne cene, pa glede na lani še dodatne 204 evre manj.
Avtomobil z dizelskim motorjem in porabo šest litrov na sto kilometrov v 20.000 prevoženih kilometrih porabi 1200 litrov goriva. Po današnji ceni dizelskega goriva bi na letni ravni zapravili 1186 evrov, po povprečni ceni v lanskem letu 1411 evrov in po povprečni predlanski ceni 1619 evrov. Letošnji prihranek glede na leto 2014 je torej več kot 400 evrov.
Kaj pa ogrevanje? Potrošniki morajo za 2000 litrov kurilnega olja trenutno plačati 1316 evrov. Za enako količino tega goriva za ogrevanje bi morali po lanski povprečni ceni odšteti 1694 evrov, po predlanski pa 2019 evrov. Trenutni prihranek glede na leto 2014 je torej 700 evrov.
Nesoglasje v vladi
Vlada ima na mizi predlog liberalizacije cen naftnih derivatov, ki bi maloprodajne cene dvignila. Zvišanje bi bilo majhno, manj kot tri cente za liter, je pred časom ocenil ekonomist Sašo Polanec, eden od soavtorjev analize vpliva deregulacije cen naftnih derivatov, ki jo je naročila Trgovinska zbornica Slovenije, zagovornica liberalizacije.
Na to študijo se sklicuje tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki liberalizacijo podpira. Po drugi strani ji po neuradnih informacijah nasprotujejo v finančnem ministrstvu, saj naj bi letni izpad za proračun lahko znašal do 60 milijonov evrov. Polanec po drugi strani ocenjuje, da bi bil izpad največ 20 milijonov evrov na leto.
Nafta na dvanajstletnem dnu
Na pocenitev pogonskih goriv na slovenskih črpalkah in kurilnega olja vpliva nizka cene nafte. Cena za sod nafte brent je namreč padla pod 28 dolarjev in dosegla najnižjo ceno v več kot dvanajstih letih. Cene nafte je navzdol včeraj dodatno potisnila odprava Zahodnih sankcij proti Iranu, kar omogoča večjo dobavo iranske nafte na že sicer zasičen trg. »Z umikom sankcij je Iran pripravljen na povečanje proizvodnje za 500.000 sodov na dan in danes smo izdali ta ukaz,« je včeraj dejal namestnik iranskega naftnega ministra Roknedin Džavedi.
Iran trenutno proizvede 2,8 milijona sodov nafte na dan, izvozi pa nekaj več kot milijon sodov. Iranska vlada je napovedala tudi izgradnjo in obnovo naftne industrije − Teheran ima zdaj dostop do več deset milijard dolarjev na prej zamrznjenih računih v tujini −, odprava sankcij pa tudi odpira vrata tujim naftnim korporacijam.
Iran je peta največja proizvajalka nafte med članicami Organizacija držav izvoznic nafte (Opec), medtem ko je bila pred zaostritvijo sankcij druga največja. »Verjetno povečanje proizvodnje nafte v Iranu se ne bi moglo zgoditi v bolj neprimernem trenutku, ko so zaloge nafte na trgu velike in se ponovno pojavlja negotovost glede gospodarskih razmer,« je za Bloomberg komentiral analitik UBS Group Giovanni Staunovo.
Kljub presežni ponudbi nafte na trgu članice Opeca ne zmanjšujejo količin načrpane nafte. V naftnem kartelu zato nastajajo trenja, saj po eni strani bogatejše članice s Saudsko Arabijo na čelu nočejo manjšati proizvodnje. Nameravajo namreč ščititi tržne deleže pred ameriškimi proizvajalkami nafte iz skrilavca in jih čim bolj izriniti iz trga, saj naj bi veljalo, da je tovrstno črpanje nafte dobičkonosno šele pri cenah več kot 60 ameriških dolarjev za sod.
Po drugi strani nekatere članice Opeca zahtevajo zmanjšanje poizvodnje, s čimer bi se zaloge zmanjšale, cene bi narasle, kar bi povečalo prihodke v njihove blagajne. Saudska Arabija, denimo, je lani zaradi padca cene nafte ustvarila rekorden 98 milijard dolarjev visok primanjkljaj.
»Zaradi šibke gospodarske rasti v svetu je povpraševanje nizko in ni pričakovati, da bi se lahko hitro zgodil preobrat navzgor, kljub zaostritvi odnosov med Saudsko Arabijo in Iranom. Prva ni pripravljena na omejevanje proizvodnje, druga pa po dolgih letih sankcij začenja pošiljati na trg dodatne količine nafte. Zadnje zasedanje držav Opeca je potrdilo, da organizacija formalno še obstaja, a je dejansko mrtva,« je za Sobotno prilogo komentiral ekonomist Mojmir Mrak.
Vlagatelje skrbi tudi ohlajanje gospodarstva na Kitajskem, ki je največja porabnica tega energenta. Kljub temu je ta država lani uvozila rekordnih 335,5 milijona ton nafte. Kitajska je namreč omilila pravila glede uvoza za zasebne rafinerije in okrepila nacionalne zaloge.
Nekateri analitiki ocenjujejo, da se bo cena nafte še spuščala, drugi napovedujejo rahlo rast. Analitik Commerzbank Eugen Weinberg ocenjuje, da bo cena soda nafte še ta teden zrasla nad 30 dolarjev, v ameriški investicijski banki Goldman Sachs pa napovedujejo, da bo v prvem polletju tega leta povprečna cena nafte 40 dolarjev.
