Tiskane izdaje
Ljubljana − Bruto domači proizvod (BDP) se je lani v Sloveniji po prvih ocenah statističnega urada okrepil za 2,9 odstotka, potem ko je bila gospodarska rast v 2014 pri treh odstotkih. BDP je bil v zadnjem četrtletju lani za 3,3 odstotka višji kot v istem četrtletju leta 2014.
BDP v tekočih cenah je v letu 2015 znašal 38.543 milijonov evrov, kar je nominalno 3,3 odstotka več kot v letu 2014. Realno se je BDP povečal za 2,9 odstotka.
Zunanje povpraševanje je bilo podobno kot v letu 2014 glavni generator gospodarske rasti; izvoz se je povečal za 5,2 odstotka. Čedalje pomembnejše postaja domače povpraševanje; povečalo se je za 2,1 odstotka. Zasebno trošenje kot del domačega povpraševanja pa se je okrepilo za 1,7 odstotka.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v letu 2015 povečala za 2,9 odstotka. H gospodarski rasti so največ prispevale predelovalne dejavnosti, in sicer 1,2 odstotne točke.
Slovensko gospodarstvo je lani raslo hitreje od povprečja Evropske unije, vendar pa še vedno zaostaja za štiri odstotne točke za predkrizno ravnjo, medtem ko je večina evropskih držav to že presegla, je komentiral Anže Podnar iz Statističnega urada.
V zadnjem četrtletju manjša rast izvoza
Zadnje četrtletje lanskega leta je BDP hitreje rasel kot v predhodnih četrtletjih, in sicer predvsem zaradi večjega domačega povpraševanja. Domače trošenje se je povečalo za 3,7 odstotka. Okrepilo se je tako trošenje gospodinjstev, ki več sredstev namenjajo za nakupe vseh vrst dobrin, kot tudi države. V zadnjem četrtletju so se končni izdatki države povečali za tri odstotke, kar je bistveno več kot v prejšnjih četrtletjih.
V zadnjem četrletju pa se je umirila rast izvoza, in sicer je dosegla 3,3-odstotno rast. »To lahko povezujemo z upočasnjeno rastjo svetovne trgovine in upočasnitvijo gospodarske rasti v razvijajočih državah,« so pojasnili na Umarju.
Lanska 2,9-odstotna rast bruto domačega proizvoda je bila po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja pričakovana. Ministra veseli okrepitev zasebne in investicijske potrošnje, dosežena gospodarska rast pa je po njegovih besedah dobra popotnica za naprej.
"Takšna rast je mednarodno gledano visoka. Je rezultat trdega dela, omogoča izboljšanje bonitete Slovenije in je dobra popotnica za naprej," je komentiral Mramor.
GZS: Obstajajo tveganja
"Kljub visoki oceni gospodarske rasti za leto 2015 so pričakovanja za leto 2016 precej bolj negotova. Mednarodno okolje je precej bolj krhko, finančni trgi so negotovi, na kar so pred kratkim opozorili tudi v OECD. Izvoz velikih članic EU na trge v razvoju že upada, kar naj bi se z tradicionalnim zamikom odrazilo tudi pri naročilih naših izvoznikov. Negativni vplivi bi se lahko prek znižanja naročil naših izvoznikov hitro prelili v previdnejše obnašanje potrošnikov, kar bi zaustavilo trošenje prebujenega slovenskega kupca. Izpad evropskih sredstev iz iztekajoèe finančne perspektive naj bi povzročil še eno slabo leto za gradbeno dejavnost," pa so komentirali na Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem dodajajo, da je strukturni javno-finančni primanjkljaj previsok: "Kakršni koli povečani apetiti javnega sektorja ali širjenje pravic zaradi zadnje objave BDP morajo tako biti upoštevani v kontekstu prihajajočih tveganj."
Danes ob 18:00 bomo na naši spletni strani objavili videointervju z Anžetom Podnarjem iz statističnega urada, v jutrišnjem tiskanem Delu pa si lahko preberete intervju z vodjem analitske skupine Skep pri GZS Bojanom Ivancem.
