Tiskane izdaje
Kos je bil vodja delovne skupine za pripravo teh smernic, ki so praktičen dokument, nastal na osnovi smernic OECD o notranji kontroli, etiki in skladnosti poslovanja. Pripravila ga je delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Združenja nadzornikov Slovenije in ljubljanske Ekonomske fakultete. »Ni namen dokumenta, za katerega si bomo prizadevali, da ga podpiše čim več podjetij, da podjetja z njim nadomestijo sistem skladnosti poslovanja, ki jih že imajo. Je le njihova nadgradnja,« je dejal Kos.
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager in članica delovne skupine dodaja, da so podjetja, ki stopajo po etični poslovni poti, »dokazano dolgoročno uspešnejša od drugih - njihova donosnost je tudi za štirikrat višja -, zato se uvajanje korporativne integritete preprosto splača«.
Skupina je oblikovala nabor usmeritev, s katerimi si podjetja lahko pomagajo pri morebitnih ukrepih in dejavnostih v prizadevanju za zakonito in etično poslovanje. Jože Damijan, ki je bil koordinator projekta, ugotavlja, da »gospodarske družbe pogosto pravijo, da uresničujejo svoje programe skladnosti in integritete, resnica pa je, da jih veliko o tem le govori, vendar pa se to ne odraža nujno tudi v njihovih poslovnih praksah«.
Organizacije, ki so sodelovale pri oblikovanju smernic, si bodo prizadevale, da bi dokument podpisalo - čeprav družb k temu nič ne zavezuje - in se s tem zavezalo k uveljavitvi zakonitega in etičnega poslovanja čim več gospodarskih družb v Sloveniji.
Brez etičnega poslovanja bo čedalje manj posla
Na okrogli mizi, ki je potekala ob robu predstavitev smernic, so se predstavniki gospodarstva strinjali, da je korporativna integriteta podjetja odvisna predvsem od njihovih zaposlenih, katerim pa mora biti vodstvo dober zgled. »Zgodba korporativne integritete se začne in konča pri kadrovanju; pravi ljudje morajo biti na pravih delovnih mestih,« je povzel predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan na okrogli mizi o smernicah za zakonito in etično ravnanje v gospodarstvu.
Gortanovo trditev so v razpravi, ki je potekala ob predstavitvi slovenskih smernic korporativne integritete, podprli tudi drugi udeleženci. V podjetju, ki ravna v skladu z etičnimi in moralnimi načeli, ni prostora za posameznike, ki nimajo enakih vrednot. Ker pa se je svoji osebnosti težko odreči, je dejal Sibil Svilan, predsednik uprave Sid banke, »pri kadrovanju paziš, koga zaposliš.« Banka svojo strategijo gradi na integriteti in vrednotah, takšen način poslovanja pa morajo spoštovati tudi njihovi komitenti.
Izkušnje s pravili etičnega poslovanja imajo v Leku. Predsednik uprave Vojmir Urlep je povedal, da so v skupini Sandoz že zdavnaj izdelali smernice, ki dopolnjujejo kodeks. »A same po sebi ne pomenijo ničesar, pomembno je, da jih tudi živimo. Vrednote zaposlenih so bistvene, sicer je sivih con veliko,« je poudaril Urlep.
Kako pomembna je etika podjetja za njegovo poslovanje, se je pokazalo v Intereuropi, kjer so strategijo poslovanja po znanih dogodkih oblikovali prav na podlagi etičnega kodeksu, je nadaljeval Ernest Gortan. Kot je dopolnil Drago Kos, nekdanji vodja komisije za preprečevanje korupcije, zdaj predsednik delovne skupine OECD za preprečevanje podkupovanja, pa so za uspeh potrebni delo, energija in čas.
»Nekaj časa bo trajalo, da se bodo smernice prijele, tam, kjer takšnega načina poslovanja ne bodo uvedli, bodo čutili posledice,« je prepričan Kos. Družbe, ki poslujejo etično, to zahtevajo tudi od poslovnih partnerjev, in slab glas bo hitro potoval okrog. »Naša vsakodnevna praksa je, da zavračamo partnerje zaradi neupoštevanja etičnih načel, in to ne glede na državo, iz katere prihajajo«, je potrdil Urlep.
Žvižgačev sistem ne ščiti
Udeleženci omizja so se strinjali o tem, zakaj v Sloveniji nimamo več t. i. žvižgačev - zaposlenih v podjetjih, ki so pripravljeni opozoriti na nepravilnosti sodelavcev: ker nimamo sistema, ki bi jih ščitil, strah jih je tudi povračilnih ukrepov in mobinga.
Sicer pa je pri uvajanju etike ključna vzgoja. Slovenci se nočemo izpostavljati, ker sodelavci žvižgača hitro označijo za izdajalca. Nismo še ugotovili, da izigravanje pravil ni v redu in, kot se je izrazil Svilan, je to celo eden glavnih športov pri nas.
Še ena težava, na katero so opozorili govorci, je delovnopravna zakonodaja. Ko podjetje nekoga odpusti zaradi neetičnega ravnanja, odpuščeni praviloma dobi tožbo na delovnem sodišču. Delodajalec se z njim ponavadi dogovori za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z izplačilom odškodnine, ker je to najbolj preprosto. Tako pa okolje dobi napačen signal: da se goljufija izplača.
