Tiskane izdaje
Ljubljana – Ekonomsko-socialni svet se je danes seznanil s predlogom zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim vlada Mira Cerarja uvaja davčne blagajne. Medtem ko sindikati davčne blagajne v celoti podpirajo, pa delodajalci niso enotni, poroča Slovenska tiskovna agencija: v gospodarski zbornici (GZS) jih podpirajo kot eno od orodij proti sivi ekonomiji, v obrtno-podjetniški zbornici (OZS) jim vseskozi nasprotujejo, zlasti se bojijo dodatnih obremenitev za podjetja.
Vlada ni sprejela predloga OZS, naj stroške zavezancev ob uvedbi davčnih blagajn prevzame državni proračun. Prav tako je zavrnila predlog štirih zbornic, naj mikro in malim podjetij ob uvedbi pomaga s 300 evri subvencije ter srednjim in velikim s tisoč evri. Za takšno pomoč so se zavzeli v zbornicah davčnih svetovalcev in računovodskih servisov ter v gospodarski in kmetijsko-gozdarski zbornici.
Državna sekretarka: vlada z blagajnami ne krši sporazuma
Predlog zakona je socialnim partnerjem na ESS predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je zanikala, da bi vlada s predlogom za uvedbo davčnih blagajn kršila socialni sporazum, kot vladi očitajo nekateri, tudi OZS. »Temu ni tako,« je zatrdila Vraničarjeva. Socialni sporazum po njenih besedah res govori o tem, da se stopnje javnih dajatev ne bodo povišale, niti se ne bodo uvajale nove dajatve, vendar pa tudi določa, da bo vlada sprejela dodatne ukrepe za boj proti sivi ekonomiji ter proti delu in zaposlovanju na črno, hkrati pa povečala učinkovitost pobiranja dajatev. »Vsem tem ciljem je namenjen sistem potrjevanja računov,« je zagotovila.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh meni drugače: »V socialnem sporazumu je zapisano, da se gospodarstva ne bo dodatno obremenjevalo, vendar pa ga davčne blagajne dodatno obremenjujejo, predvsem majhne zavezance, ki poslujejo z gotovino,« je bil kritičen, kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Država ne zaupa slovenskemu podjetništvu in želi izvajati dodaten nadzor nad obrtniki in podjetniki, je opozoril Branko Meh, ki se boji, da bo vlada pristala na zahteve nekaterih velikih zavezancev za izvzetje iz sistema davčnih blagajn, denimo Pošte Slovenije. Obvezne morajo biti za vse, brez izjeme, je dejal. Opozoril je še, da davčne blagajne ne bodo zajele tistih, ki delujejo na sivem oziroma črnem trgu. Ti ne izdajajo računov in jih davčne blagajne ne bodo nadzorovale, je dejal.
V OZS so razočarani, v GZS zadovoljni
V OZS so po Mehovih besedah razočarani, da na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) davčne blagajne podpirajo. Kot je dejala Alenka Avberšek iz GZS, jih namreč vidijo kot eno od orodij za boj proti sivi ekonomiji in delu na črno, pa tudi za zagotovitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja in pravno državo: »Na GZS menimo, da je čim več sive in črne ekonomije treba spraviti v javnofinančne blagajne.« Avberškova je zadovoljna, da bodo davčne blagajne obvezne za vse brez izjem, od največjih do najmanjših družb.
Sindikati predlog za uvedbo davčnih blagajn v celoti podpirajo. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je tako kot Avberškova dejal, da jih vidijo kot enega od ukrepov v luči boja proti zmanjševanju deleža sive ekonomije. Prav tako si od njih obetajo zmanjšanje nelojalne konkurence, poroča STA. Niso le šušmarji tisti, ki goljufajo državo. To so tudi tisti, ki opravljajo dejavnost, a ne izdajajo računov, je Zorko odgovoril Mehu, ki je sicer prepričan, da še sedanji način tako imenovanih virtualnih davčnih blagajn, ki je obvezne od 1. julija 2013, omogoča zadosten nadzor nad poslovanjem zavezancev.
Sindikati ne dvomijo: davčne blagajne bodo koristne
Medtem ko je Drago Delalut iz Združenja delodajalcev pri OZS izračunal, da bodo imeli podjetniki z uvedbo davčnih blagajn za najmanj 1500 evrov stroškov, pa sindikati menijo drugače. »Morebitne dodatne obremenitve ne bodo tolikšne, da bi bil zaradi tega ogrožen obstoj malih delodajalcev,« je ocenil Zorko. Pri tem je opozoril na kulturo nepoštenih poslovnih praks v Sloveniji: »Če bi vsi delodajalci plačevali davke in prispevke, potem te točke danes sploh ne bi imeli na dnevnem redu.«
Uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji predvideva predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je vlada prejšnji teden že poslala v obravnavo državnemu zboru. Po načrtih vlade bo potrjevanje računov prek informacijskega sistema finančne uprave obvezno od 2. januarja, v prehodnem dveletnem obdobju do konca leta 2017 bo še dovoljena uporaba vezane knjige računov, pozneje le elektronske naprave za izdajanje računov.
Na finančnem ministrstvu sicer pripravljajo še vrsto drugih ukrepov na davčnem področju. Njihov namen je ob nespremenjenih davčnih stopnjah pobrati več davkov, cilj pa ostaja uveljavitev v letu 2016, ko naj bi prvič odmerili tudi davek na nepremičnine. »Verjamem, da lahko najdemo rešitve, ki bodo pripomogle predvsem k zmanjšanju obremenitve dela,« je danes povedala Mateja Vraničar, še poroča STA.
V TZS pogrešajo študijo o stroških in koristih
»Davčne blagajne ne smejo predstavljati dodatnega bremena za gospodarstvo,« poudarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije, ki se je s sporočilom o predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov oglasila takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta.
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer so prepričani, »da davčne blagajne ne bodo v celoti odpravile sive ekonomije«, poudarjajo, da vlada ni poskrbela za primerne izračune o stroških in učinkih uvedbe davčnih blagajn, ki jih uvaja z zakonom o davčnem potrjevanju računov: »V zbornici še vedno pogrešamo študijo o stroških in koristih davčnih blagajn ter opozarjamo na premajhen predvideni izplen države, ki naj bi znašal od 50 do 100 milijonov evrov.«
V trgovinski zbornici v povezavi s sistemom davčnih blagajn pričakujejo precej več stroškov za zavezance, kot ocenjuje vlada, ki navaja, da bodo pri opremi znašali od 0 do 300 evrov, odvisno, kakšne naprave prodajalci že uporabljajo: »Stroški uvedbe davčnih blagajn po informacijah, ki smo jih v TZS pridobili s strani informatikov, ki vzdržujejo in opremljajo trgovska podjetja z blagajniško opremo, znašajo od 300 in 500 evrov. Za velike sisteme pa so stroški precej višji: za srednje velik trgovski sistem, na primer, stroški nadgradnje sistema znašajo celo do 10.000 evrov.«
V trgovinski zbornici so prepričani, da bi študija o stroških in koristih davčnih blagajn »v večji meri zagotovila upoštevanje načela sorazmernosti med sredstvi, potrebnimi za uvedbo davčnih blagajn, v primerjavi s predvidenimi davčnimi prilivi«.
