Tiskane izdaje
Ljubljana – Kristjan Verbič in njegov odvetnik Miha Kunič sodbe višjega sodišče, ki je potrdila zlorabo notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Velane, še vedno ne komentirata. Tako ni znano, ali bosta vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Kaže, da bi utegnila tudi tukaj pomembno vlogo igrati spreminjajoča se zakonska ureditev.
Verbič je bil na prvi stopnji obsojen na osemmesečno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let, ker je septembra 2007 kupil delnice Velane, nato pa delničarjem poslal sporazum, da bodo za delnico poskušali iztržiti 22 evrov. Delnice je po rasti tečaja prodal in si pridobil za dobrih 14.000 evrov protipravne koristi.
Iz sodbe višjega sodišča, ki smo jo pridobili, izhaja, da je drugostopenjsko sodišče v celotni zavrnilo pritožbene navedbe obdolženca in njegovega zagovornika. Ta je pred obravnavo zahteval seznanitev s sestavo senata in navzočnost na seji, vendar ga višje sodišče o tem ni posebej obvestilo. Pojasnili so, da so podatki o sestavi senata javno dostopni, navzočnost strank na seji senata pa da ne bi bila koristna za razjasnitev primera.
Dvom o notranji informaciji
Če bo Verbič poskušal doseči razveljavitev te sodbe, utegne pomembno vlogo igrati tudi spreminjajoča se zakonodaja glede zlorabe notranjih informacij. Kunič je med drugim izpostavil spremembo definicije notranje informacije prav v času, ko naj bi obdolženec izvrševal očitano kaznivo dejanje.
Zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki je določal, da je informacija notranja le do trenutka, ko ni poznana javnosti, je veljal do 11. avgusta 2007, nato pa je to urejal zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), za kar bi po mnenju zagovornika država morala izdati podzakonski akt, ki ga takrat še ni bilo. Vendar je višje sodišče menilo, da za to zadostuje že opredelitev iz zakona, pri čemer je izpostavilo, da je obdolženec kaznivo dejanje (nakup delnic, op. a.) storil 5. septembra 2007, torej ko je ZTFI že veljal.
Verbičev zagovornik je v pritožbi navedel, da je o ključnih elementih notranje informacije že konec avgusta tistega leta poročal en medij, zato ta informacija po njegovem mnenju ni bila več notranja. Poleg tega je zanimivo, da sodišče za začetek dejanja šteje 1. avgust, in ne 5. september.
Višji sodniki so kljub temu menili, da je okrajno sodišče prepričljivo ugotovilo, da je obdolženec na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal že avgusta 2007, izigral trg vrednostnih papirjev za zlorabo notranje informacije in si tako pridobil premoženjsko korist, javnost pa da je bila o delničarskem sporazumu obveščena šele 18. septembra 2007.
Prekršek ali kaznivo dejanje
A to ni edini primer, kjer se izpostavljajo zakonske definicije. Nekdanji šef Petrola Marko Kryžanowski je bil obsojen, ker da je nekaj dni pred objavo rekordnih četrtletnih poslovnih rezultatov družbe kupil za 63.000 evrov delnic Petrola, a usoda primera je negotova. Višje sodišče je v ustavno presojo poslalo določilo kazenskega zakonika, ki zlorabo opredeljuje kot kaznivo dejanje, po takrat veljavnem zakonu o trgu finančnih instrumentov pa je bil to le prekršek, od februarja letos je kaznivo dejanje. Zagovornik Kryžanowskega zato meni, da bi moralo sodišče upoštevati milejšo možnost.
