Sodišče: Tožbeni zahtevek proti Kovačiču je utemeljen

Ljubljana – Okrožno sodišče v Mariboru je v odškodninski tožbi NKBM proti nekdanjemu predsedniku uprave banke Matjažu Kovačiču v vmesni sodbi odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, odločitev o višini zahtevka in stroških postopka pa bo sporočilo v končni odločbi, je za Delo povedala Kovačičeva odvetnica Simona Preininger.

Gre za prvo večjo dobljeno odškodninsko tožbo proti pomembnejšim bankirjem, ki pa še ni pravnomočna. Uprava NKBM, takrat pod vodstvom Aleša Hauca, je proti Kovačiču in nekdanji članici uprave Manji Skernišak vložila tožbo v višini 23,1 milijona evrov zaradi domnevne opustitve dolžnega ravnanja pri odobritvi petih kreditov, in sicer Stavbarju Gradnje, Gradisu Celje, Pom Investu, Celjski borzni hiši ter Centru Naložbe.

Ker je sodišče izključilo javnost iz glavne obravnave, lahko Simona Preininger po lastnih besedah komentira le nekatera pravna stališča, ki jih je mogoče razbrati iz sodbe. Do teh je kritična, saj da so v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo.

Eno takšno stališče se nanaša na vprašanje nastanka škode, pravi Preiningerjeva: »Sodišče je izrazilo stališče, da pravno priznana škoda kreditodajalcu nastane tedaj, ko obveznosti kreditojemalca iz sklenjene kreditne pogodbe zapadejo v plačilo; tedaj se škoda kreditodajalcu tudi že ustali. Če torej kredit ob zapadlosti ni bil vrnjen, je s tem kreditodajalcu že nastala škoda, ne glede na to, ali je kredit vrnjen kasneje, torej po zapadlosti, in ne glede na to, ali je bilo zavarovanje za kredit uspešno unovčeno.« Takšno stališče sodišča je nelogično in pravno napačno, je kritična Kovačičeva pooblaščenka, saj pomeni dvakratno poplačilo, in sicer po zapadlosti z unovčitvijo zavarovanj, nato pa še enkrat iz naslova odškodninske odgovornosti. »Če torej računa za elektriko ne boste plačali ob zapadlosti, ampak tri mesece kasneje, bo distributer z odškodninsko tožbo kljub plačilu uspel v celoti, saj mu je škoda nastala ob zapadlosti,« ponazarja.

Drugo stališče, ki ga omenja, pa je glede prenosa terjatve banke do kreditojemalca na tretjo osebo. »Sodišče je izrazilo stališče, da v primeru, ko kreditodajalec svojo terjatev do kreditojemalca prenese na tretjo osebo za ceno, ki je nižja od vrednosti terjatve, predstavlja kreditodajalcu škodo vsa razlika med vrednostjo njegove terjatve in iztrženo ceno za to terjatev. Sodišče je mnenja, da kasnejši uspeh prevzemnika terjatve pri poplačilu te terjatve na dejstvo nastanka škode odstopniku terjatve nima vpliva,« pojasnjuje Simona Preininger. Po njenem mnenju je tudi to stališče sodišča pravno napačno in nevzdržno. »Pripelje do situacije, ko ima upnik terjatev do osebe A v znesku deset enot, odloči se, da bo terjatev prodal osebi B le za eno enoto, ker bo ostalih devet enot uveljavljal kot odškodnino za škodo od oseb, ki na odstop terjatve niso imele nobenega vpliva. Oseba B pa bo od dolžnika izterjala vseh deset enot kupljene terjatve. Če ima pravna oseba A in pravna oseba B istega lastnika, pa je takšno stališče naravnost absurdno,« še dodaja.

Kovačič je sicer ob robu ponedeljkove novinarske konference po poročanju STA dejal, da sta bila dva od petih kreditov poplačana več kot stoodstotno: »Sicer na DUTB, ampak nisem jaz prenašal na DUTB z diskontom.«

V NKBM sodbe konkretno ne pojasnjujejo, pravijo pa, da odškodninske tožbe vlagajo, »da se povzročena škoda povrne v čim večji meri. Pred vložitvijo katere koli odškodninske tožbe prej podrobno preučimo možnosti za uspešnost tožbe in njeno ekonomsko upravičenost.«