Tiskane izdaje
NKBM je na mariborsko delovno sodišče zoper šest nekdanjih zaposlenih vložila tožbo v višini 11,5 milijona evrov, in sicer zoper Alojza Jarca, Simona Hvalca, Ksenijo Mrevlje, Petra Budina, Danielo Atelšek in Anito Okretič. Tožba zoper Matjaža Kovačiča v tem paketu ni zajeta, a nekdanji prvi človek NKBM ima, tako kot nekdanja članica uprave Manja Skernišak, status stranskega udeleženca in je v tem postopku zahteval povračilo stroškov. Vsi toženi in oba nekdanja člana uprave so po odločitvi sodišča upravičeni do več kot pol milijona evrov povračila stroškov postopka oziroma vsaka stranka do okoli 73.000 evrov, je dejala Simona Preininger. Odločitev še ni pravnomočna.
Po njenih besedah je na prvi stopnji končan spor, ki je obravnaval kreditiranje Pom Investa in Celjske borzne hiše, še vedno pa tečeta dva spora, in sicer glede kreditiranja Centra Naložb ter Gradisa Celje in Stavbarja gradnje. NKBM zaradi kreditiranja teh podjetij za 23,1 milijona evrov toži tudi Kovačiča in Skernišakovo. V tem postopku je banka uspešnejša, saj je okrožno sodišče v vmesni sodbi odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Nobena sodba sicer še ni pravnomočna.
Javnost iz obravnav izključenaSodišče v tožbi NKBM zoper šest nekdanjih uslužbencev banke, med njimi ni članov uprave, ugotavlja, da pri obnovi kreditov Pom Investu in Celjski borzni hiši ni bilo nepravilnosti, je dejala Simona Preininger, odvetnica Matjaža Kovačiča. V tožbi zoper Kovačiča je banka za zdaj uspešnejša.
Na prvi stopnji je končan spor, ki je obravnaval kreditiranje Pom Investa in Celjske borzne hiše. Na delovnem sodišču pa tečeta še dva spora, je dejala Simona Preininger: »V kratkem bo izdana sodba v sporu, v katerem se obravnava kredit Centru Naložbam. V sporu, v katerem se obravnavata kredita Gradisu Celje in Stavbarju gradnje, pa obravnava še ni končana. V vseh teh sporih je javnost iz obravnav izključena.«
Po njenih besedah odločitev sodišča temelji na ugotovitvi, da tožene stranke niso ravnale protipravno pri odobritvi obnov kreditov Pom Investu in Celjski borzni hiši, da ni bilo nepravilnosti ali kršitve bančne zakonodaje ter da ni izkazano nevestno ali nepravočasno izpolnjevanje nalog, prav tako ne ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarja. »Sodišče tudi ugotavlja, da je bila odobritev obnov predmetnih kreditov boljša odločitev kot pa neodobritev oziroma da je bila to najboljša rešitev za poplačilo obstoječih terjatev banke iz naslova prej odobrenih kreditov, saj bi neodobritev predmetnih obnov pomenila za banko večje tveganje pri poplačilu,« je še dodala.
V NKBM so dejali, da z odločitvijo delovnega sodišča še niso seznanjeni.
Mariborska banka je za 23,1 milijona evrov tožila tudi Kovačiča in Skernišakovo zaradi domnevne opustitve dolžnega ravnanja pri odobritvi petih kreditov istim družbam kot v primeru šestih nekdanjih zaposlenih. V tem primeru je bila banka, vsaj začasno, uspešnejša. Kot smo maja razkrili v Delu, je Okrožno sodišče v Mariboru v vmesni sodbi odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Končne odločbe, v katerem bi sodišče podalo odločitev o višini zahtevka, še ni. Zadeva je v fazi odločanja višjega sodišča o pritožbah zoper vmesno sodbo, je pojasnila Preiningerjeva.
Če bo vmesna sodba po vloženih pritožbah obveljala, bo po mnenju Kovačičeve odvetnice nastala nelogična situacija, da bo uprava odgovarjala za domnevne kršitve članov kreditnih odborov in predlagateljev odobritve kredita, ki jih je eno sodišče ugotovilo, drugo pa ne: »V obeh sporih so bile namreč predmet presoje iste kršitve pri istih poslih. Le da v enem sporu banka toži upravo, ker je opustila nadzorstvo nad zaposlenimi in dopustila, da so storili te kršitve. V drugem sporu pa banka toži še te zaposlene, ker so te kršitve storili.«
