Sodišče žvižgačema iz afere Luxleaks znižalo kazen

Luxembourg – Luksemburško sodišče je žvižgačema iz afere Luxleaks - nekdanjima zaposlenima v računovodsko-revizijski hiši Pricewaterhousecoopers Antoinu Deltourju in Raphaelu Haletu - znižalo lani izrečeni kazni. Deltourju je tako prisodilo šest mesecev pogojne zaporne kazni in 1500 evrov denarne kazni, Haletu pa denarno kazen v višini 1000 evrov.

Glavnemu obtožencu Deltourju, ki je približno 45.000 strani dokumentov o davčnih ugodnostih velikih korporacij posredoval novinarju, je sodišče junija lani sprva prisodilo 12 mesecev pogojne zaporne kazni in denarno kazen v višini 1500 evrov. Drugi računovodja Pricewaterhousecoopers Halet pa je dobil poleg kazni v višini 1000 evrov še devet mesecev pogojne zaporne kazni.

Francoskega novinarja Edouarda Perrina, ki je razkril podatke, je sodišče že lani oprostilo. Tožilstvo, ki je za obe računovodji zahtevalo leto in pol zapora, za novinarja pa globo, se je na sodbo takrat pritožilo.

Na obsodilno sodbo so se že lani kritično odzvali v različnih organizacijah, saj da ta predstavlja še eno izmed groženj, ki vse potencialne žvižgače, ki bi v javnem interesu razkrili korupcijska ali neetična dejanja, odvračajo od prijave.

Do sodbe so bili med drugim kritični na inštitutu Ekvilib, kjer menijo, da je bilo sojenje nesprejemljivo, saj sta žvižgača delovala v javnem interesu. Tudi ob današnjem znižanju kazni so na inštitutu ponovili svoje stališče. »Čeprav je sodišče v drugem sojenju omehčalo svojo odločitev in znižalo kazen, ostaja dejstvo, da sta žvižgača kaznovana za delovanje v javnem interesu. In to je nesprejemljivo,« so zapisali.

Izmikanje davkom multinacionalk evropske družbe po navedbah inštituta stane več milijard evrov letno. »Kar je bilo razkrito v škandalu Luxleaks, ne bi nikoli smelo biti tajno. Državljani bi morali imeti pravico izvedeti, kje multinacionalke poslujejo in koliko prispevajo skupnostim v davkih,« so dodali v Ekvilibu.

Afera Luxleaks je izbruhnila novembra 2014, ko je omenjena trojica javnosti razkrila, da so bile številne pomembne multinacionalke v skladu s skrivnimi dogovori z luksemburškimi oblastmi deležne velikih davčnih ugodnosti. To je povzročilo velik škandal.

Skrivni dogovori, na račun katerih se je 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, ognilo plačilu več milijard dolarjev davkov, so veljali v času, ko je bil zdajšnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker luksemburški premier in finančni minister. Po razkritju se je znašel pod velikim pritiskom.