Tiskane izdaje
Do odločitve je Sodišče EU prišlo preko razlage evropske direktive o nedovoljenih pogojih iz leta 1993, ki določa, da potrošniki niso zavezani z nepoštenimi pogoji, določenimi v pogodbi, ki jo sklenejo s prodajalcem ali ponudnikom.
Vendar pa direktiva glede pogojev, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe ter ustreznost cene in plačila, članicam omogoča, da v nacionalni zakonodaji določijo, da se ti pogoji izključijo iz presoje nepoštenosti, če so v jasnem, razumljivem jeziku.
Takšen primer je tudi madžarska zakonodaja in ravno madžarsko vrhovno sodišče se je obrnilo na Sodišče EU. Gre za primer zakoncev Kasler, ki sta maja 2008 z madžarsko banko sklenila hipotekarno posojilo, izraženo v švicarskih frankih.
Banka jima je odobrila posojilo v višini 14,4 milijona forintov. V pogodbi je bilo določeno, da se bo znesek posojila v švicarskih frankih določil po nakupnem menjalnem tečaju te valute, ki ga banka uporabi na dan izplačila. Na podlagi te določbe je bil določen znesek posojila 94.240,84 franka.
A pogodba je določala, da se znesek vsakega mesečnega obroka v forintih določi dan pred zapadlostjo na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za švicarski frank.
Zakonca sta pri madžarskih sodiščih izpodbijala določbo, v skladu s katero lahko banka zapadle mesečne obroke izračuna na podlagi prodajnega menjalnega tečaja za švicarski frank. Trdila sta, da je ta določba nepoštena, ker določa, da se za odplačilo dolga uporabi drugačen menjalni tečaj kot za njegovo izplačilo.
Madžarsko vrhovno sodišče je Sodišče EU vprašalo, ali se pogoj v zvezi z menjalnima tečajema, ki se uporabita za pogodbo o posojilu, izraženem v tuji valuti, nanaša na glavni predmet pogodbe ali na razmerje med kakovostjo in ceno storitve. Vprašalo je tudi, ali je mogoče šteti, da je ta izpodbijani pogoj jasen in razumljiv, tako da ga je mogoče izključiti iz presoje nepoštenosti.
Vprašalo je še, ali je nacionalno sodišče pristojno, da spremeni ali dopolni nepošteni pogoj, če v primeru njegovega črtanja pogodbe ne bi bilo mogoče izvršiti.
Sodišče EU je med drugim v svoji utemeljitvi poudarilo, da je pogoj, ki določa glavni predmet pogodbe, izključen iz presoje nepoštenosti le, če je sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku.
Sodišče je v zvezi s tem zapisalo, da ta zahteva ni omejena na formalno in slovnično jasnost in razumljivost, ampak gre za to, da morajo biti v posojilni pogodbi transparentno navedeni razlog in značilnosti mehanizma konverzije tuje valute.
Glede na oglase in informacije, ki jih je banka predložila v okviru pogajanj za posojilno pogodbo, mora biti normalno obveščeni in razumno pozorni potrošnik ne le seznanjen z razliko med nakupnim in prodajnim menjalnim tečajem tuje valute, ampak tudi zmožen oceniti posledice uporabe prodajnega menjalnega tečaja za izračun obrokov odplačila in torej celotnega stroška posojila.
Sodišče EU je nazadnje poudarilo, da takrat, ko pogodbe, tako kot v obravnavanem primeru, zaradi črtanja nepoštenega pogoja ni mogoče izvršiti, direktiva EU ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče v skladu z načeli pogodbenega prava nepošteni pogoj nadomesti z določbo, izpeljano na podlagi nacionalnega prava, zato da vzpostavi ravnotežje med pogodbenima strankama in pogodbo ohrani v veljavi.
Če bi sodišče razglasilo ničnost pogodbe, ki bi vsebovala nepošteni pogoj, bi to namreč lahko pomenilo izterljivost celotnega preostanka dolgovanega zneska, ki bi presegla zmožnost posojilojemalca. V tem primeru bi bil kaznovan potrošnik in ne banka.
Ta zadeva po pojasnilih Janje Hojnik z mariborske pravne fakultete pomeni, da bi se lahko v trenutnem razburjenju zaradi posledic ukrepa švicarske centralne banke za sprostitev tečaja franka tudi slovenski potrošniki sklicevali na direktivo o nepoštenih pogodbenih pogojih.
Pri tem bi lahko trdili, da so njihovi pogoji v kreditnih pogodbah nepošteni ter se pri tem sklicevali na to, da niso razumeli, kak je ekonomski pomen vezave kredita na švicarski frank. V tem primeru bi lahko, tako Hojnikova, preko sodišč ali preko dogovora z Združenjem bank Slovenije dosegli zamenjavo spornih določb z drugimi.
Vendar pa morajo biti posojilojemalci v primeru tožb proti bankam na sodišču po njeni oceni pripravljeni tudi na vprašanje, kako so si prej razlagali nižje obroke, ko je vrednost franka padala in ali takrat niso posumili, da se nekaj dogaja na valutnem trgu, še poroča STA.
