Sosedje počasi in obzirno pripravljajo zavezance

V Avstriji od 1. januarja velja zakon o davčnih blagajnah, a imajo zavezanci pravico do trimesečnega prehodnega obdobja, ki se bo izteklo 31. marca 2016. »To v praksi pomeni, da v tem času ni nobene kazni ali drugih posledic za zavezanca, ki davčne blagajne še nima,« pojasnjujejo avstrijski davčni strokovnjaki in predstavniki davčne uprave. Tudi po treh mesecih nadzorniki še ne bodo pokazali vseh zob.

Avstrijski zakon o sistemu davčnih blagajn (v nemščini Registrierkasse) določa, da jih morajo uporabljati podjetja, ne glede na to, kako so ta pravno ogranizirana – ni torej pomembno, ali izdajatelj računov deluje kot samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali v kaki drugi organizacijski obliki. Avstrijski sistem davčnih blagajn, ki ga bodo sosedje uvajali postopno do 1. januarja 2017, je primerljiv z slovenskimi določbami o elektronskih napravah za izdajanje računov iz zakona o davčnem postopku, ki veljajo od julija 2013. Pomembna razlika med državama je, da pri sosedih elektronske naprave na prodajnih mestih niso povezane z davčno upravo po spletu.

Davčne blagajne so pri severni sosedih od 1. januarja letos obvezne za podjetja, ki izpolnjujejo dve merili: na leto imajo več kot 15.000 evrov neto prometa, pri tem pa vsaj 7500 evrov plačil dobijo v gotovini. So pa ob vsaki prodaji blaga in storitev dolžna izdati račun, tudi če prodajo le eno kepico sladoleda, poudarja predstavnik avstrijske davčne uprave Marian Wakounig: »V prvih treh mesecih letos finančna uprava izdajateljev računov, ki so po zakonu dolžni uporabljati davčne blagajne, ne bo kaznovala, če si jih še ne bodo priskrbeli. Od aprila do junija 2016 bo moral davčni zavezanec brez primerne opreme davčni službi tehtno pojasniti, zakaj je še ni nabavil. Po tem obdobju pa bo finančna uprava neizprosna. Podjetnika brez davčne blagajne čaka do 5000 evrov kazni.«

Davčnih blagajn ne bo treba uporabljati podjetnikom, ki imajo največ 30.000 evrov neto prometa na leto, če svojo dejavnost opravljajo na javnih cestah, poteh, javnih mestih in podobnih krajih – za takšna prodajna mesta, na primer, štejejo prodajne police na prostem, prodajo pečenih kostanjev in tako naprej, pravi dr. Wakounig: »Za te izjeme, ki so izvzete iz sistema davčnih blagajn, so Avstrijci že našli poseben izraz – imenujejo jih 'ureditev za mrzle roke'. Davčnih blagajn so oproščeni tudi kmetje s pavšalno obdavčitvijo.«

Dodatna oprema leta 2017

Ker je pri sosedih merilo za obvezno uporabo davčne blagajne neto letni promet in delež gotovinskih plačil v njem, so zavezanci lahko tudi zdravniki, odvetniki in kmetje, ni pa med njimi najemodajalcev, pravi pravnik in davčni svetovalec iz celovške družbe DDr. Jaklitsch & Mag. Picej Steuerberatung magister Johann Picej. Tako imenovani »mobilni« delavci, pravi sogovornik, torej posamezniki, ki delajo zunaj doma, kot so frizerji, maserji in veterinarji, morajo izdati ročno napisan račun: »En izvod dobi stranka, drugega mora obdržati izdajatelj. Podatke z računa mora pozneje vnesti v davčno blagajno, vsako transakcijo posebej.«

Po določbah zakona je avstrijska davčna blagajna vsak elektronki sistem, ki lahko zabeleži posamezna plačila, pravi Picej: »Ni treba, da je ta elektronska naprava običajna registrska blagajna, lahko je tudi računalnik s tiskalnikom in ustreznim računalniškimi programom. Od 1.januarja 2017 bodo morale imeti blagajne tudi določeno varnostno opremo, to je program za zaščito pred nedovoljenimi posegi v podatke o prometu.« Kupec blagajne naj se s proizvajalcem dogovori, da mu bo dodatno opremo vgradil prihodnje leto, zato bo po 1. januarju 2017 izpolnjeval vse zakonske pogoje, svetuje Picej: »Avstrijski zavezanci danes še ne vedo natančno, kakšna dodatna varnostna zaščita bo obvezna čez eno leto. Davčna uprava bo o tem pripravila priročnik. Tudi pred novim zakonom pa naknadni popravki zapisa o dnevnem prometu niso bili dovoljeni.«

Zavezanci, ki si bodo davčno blagajno kupili do konca letošnjega leta, imajo po besedah magistra Piceja pravico do 200 evrov premije kot pomoč pri stroških, ves izdatek za opremo pa bodo lahko odbili od davčne osnove (tako kot slovenski zavezanci). »Finančna uprava bo med 1. aprilom in 30. junijem 2016 odstopila od kazni, če bo zavezanec navedel prepričljiv vzrok, da blagajne še ni nabavil, recimo, da mu je proizvajalec še ni dobavil. Toda ti vzroki bodo morali biti dokumentirani, tako da jih bo med inšpekcijskim pregledom mogoče pokazati,« poudarja tudi magister Picej.

Od začetka leta 2017 bo v Avstriji na računih obvezna koda QR, ki bo razkrila podatke o podjetju zavezancu za račun, pravi sogovornik: »Od omenjenega datuma bo moral kupec shraniti račun do izhoda iz poslovnega prostora, na primer iz trgovine ali gostilne. Zakon zanj ne predvideva kazni, če tega pravila ne bo upošteval.« Gotovino so sosedje opredelili podobno kot slovenski in hrvaški zakon o davčnih blagajnah: poleg bankovcev in kovancev šteje zanjo tudi plastični denar in podobne oblike plačil, na primer prek mobilnega telefona.

Pomembno tudi za Slovence

Nova pravila, ki veljajo pri izdajanju računov, čeprav s prehodnim obdobjem, so zanimiva tudi za številna slovenska podjetja, ki nastopajo na trgu naše severne sosede. »Obveščeni smo, da je Avstrija 1. januarja uvedla davčne blagajne. Temu se bodo vsekakor morali prilagoditi naši člani, če bodo hoteli še naprej prodajati na stojnicah, sejmih in drugih javnih mestih po Avstriji,« nam v imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije sporoča Janja Štrigl. V svetovalnem centru te ustanove ugotavljajo, pravi, da se je med njihovimi člani zelo povečalo zanimanje za dela v tujini, včasih je bila prvi cilj prav Avstrija, zdaj gredo za delom tja, kjer ga najdejo.

Poleg gradbincev, keramičarjev in parketarjev ter slikopleskarjev se zdaj za avstrijski trg povečuje tudi zanimanje cvetličarjev, pekov in vrtnarjev, ugotavljajo v svetovalnem centru obrtno-podjetniške zbornice: »O Avstriji nas sprašujejo peki burekov in slaščičarji, zanimanje je za preskrbovanje starejših po domovih ... Naši člani vedno začnejo s čezmejnim opravljanjem storitev, seveda pa se najprej predhodno predstavijo na kakšnem avstrijskem sejmu. Tako je bilo lani pri sekciji kožarjev. Čez čas pa ustanovijo podjetje in razmišljajo tudi o prezaposlitvi svojih delavcev iz Slovenije v Avstrijo.« Vsi ti obrtniki se bodo morali torej poučiti, v katerih primerih bodo pri sosedih tudi sami zavezani uporabljati davčne blagajne.

Davčne blagajne se širijo

Seznam držav, ki že uporabljajo različne izvedbe sistema davčnih blagajn ali se nanje pripravljajo, se širi. Pri vseh je tarča novega orodja siva ekonomija, vodilo pa večji prilivi v državni proračun. Le Hrvaška (leta 2013) in Slovenija sta do zdaj uzakonili davčne blagajne, ki so po spletu povezane z informacijskim sistemom davčne uprave, ki vsak račun označi, preden ga prodajalec izroči kupcu.

V Srbiji že več kot dve desetletji uporabljajo davčne blagajne, ki na prodajnem mestu hranijo podatke za nadzornike, zdaj pa razpravljajo o prehodu na sistem, kakršnega uporabljata Slovenija in Hrvaška, torej o spletni povezavi z davčno upravo. Srbski mediji poročajo, da v njihovi državi, kjer je zdaj 190.000 davčnih blagajn (srbske fiskalne kase), račune izdaja le okoli 39 odstotkov podjetij. Ministrstvo za finance je imenovalo delovno skupino, ki naj prouči dobre in slabe strani sistema s spletno povezavo do davčne uprave. »Država uvaja on-line davčne blagajne,« je avgusta napovedal minister za finance Dušan Vujović. Decembra je vlada sprejela strateški nacionalni programa za preprečevanje sive ekonomije in preprečevanja dela na črno.

Davčne blagajne načrtujejo tudi Čehi, ki se učijo od Hrvatov – ti so lani poleti samo za češke turiste pripravili posebno igro z računi.