Tiskane izdaje
Stabilni obeti za naprej slonijo na predpostavki, da bo država nadaljevala napredek pri uravnoteženju javnih financ in pri prestrukturiranju bank. Prav tako stabilni obeti temeljijo na oceni, da bo koalicija na oblasti ostala do volitev leta 2015.
Nekaj zamud vidijo pri strukturnih reformah, na srednji rok pa pričakujejo napredek pri reformnih ukrepih za spodbujanje rasti.
S&P bi oceno lahko poslabšal, če se bodo razmere v bankah poslabšale, če se bo spet okrepila politična negotovost ali pa dodatno povečalo breme javnega dolga.
Zvišal pa bi jo lahko v primeru bistvenega izboljšanja gospodarskih in javnofinančnih razmer. A ta scenarij se jim v naslednjih treh do petih letih ne zdi verjeten.
Za letos v agenciji Sloveniji napovedujejo enoodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo okrepilo za 0,9 odstotka. V letu 2016 naj bi se nato rast pospešila na 2,1 odstotka. Skupni padec v krizi naj bi tako znašal okoli šest odstotkov BDP.
Javni dolg naj bi se stabiliziral pri 75,6 odstotkih BDP
Javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi se lani po ocenah zaradi stroškov reševanja bank v višini 11,4 odstotka BDP ustavil pri 15,7 odstotka BDP, naj bi letos upadel na 7,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa nato z 2,5 odstotka BDP padel pod dovoljeno zgornjo mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.
Skupni stroški za reševanje bank, ki so jih v S&P predhodno ocenjevali pri 17,1 odstotka BDP, bodo po novih ocenah v najslabšem primeru znašali 15,4 odstotka BDP.
Javni dolg naj bi najvišjo raven dosegel letos, ko naj bi se povzpel na 75,6 odstotka BDP, nato pa naj bi se stabiliziral okoli te ravni.
Kot močne plati Slovenije v S&P izpostavljajo njeno odprto in sorazmerno razvito gospodarstvo ter padanje njene zunanje zadolženosti. Slovenija namreč vse od 2011 kopiči presežke na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi ta znašal šest odstotkov BDP in se v prihodnjih dveh letih ob krepitvi izvoza ter nadalje šibkem domačem povpraševanju še nekoliko zvišal.
Neto zunanji dolg, ki se je leta 2009 povzpel na skoraj 99 odstotkov prihodkov na tekočem računu in do lani upadel na 72,5 odstotka, naj bi do 2016 zdrsnil na 46,1 odstotka.
Po drugi strani pa slovensko gospodarsko sliko kazijo naraščajoče breme javnega dolga, šibki gospodarski obeti zaradi konsolidacije javnih financ, razdolževanja podjetij, nizke ravni investicij ter nespodbudnih razmer na trgu dela in nepremičnin ter na koncu še vedno prisotna politična tveganja.
Politične razmere so se sicer po oceni bonitetne hiše v zadnjem času stabilizirale, država pa ima s svojimi programskimi dokumenti dobro podlago za ukrepanje. A vseeno se v S&P še vedno bojijo, da bi pomanjkljivosti slovenskih političnih institucij in korporativnega upravljanja lahko otežili izvedbo nujnih reform.
Konkurenčnost gospodarstva naj bi po mnenju S&P okrepilo nadaljevanje privatizacije, je pa Slovenija kot odprto gospodarstvo po drugi strani zelo odvisna od razvoja dogodkov v glavnih ekonomskih partnericah.
