Tiskane izdaje
Berlin, Ljubljana – »Slovenija se zdi kot naslednja možna padla domina, je še ena od držav z zelo velikim bančnim sistemom v primerjavi z BDP,« je danes – ob omenjanju Cipra in špekulacijah o bankrotu naše države – na vplivni CNN strokovno razlagal analitik Stephen Pope.
Uredniki so pogovor pospremili s podnapisom, da »se bo slovaški BDP v 2013 predvidoma skrčil za 1,9 odstotka«. In ker se CNN predstavlja kot »najbolj zaupanja vredno ime v novicah« (The Most Trusted Name In News), smo na Delu – v pomoč kolegom in Richardu Questu, ki je vodil pogovor – sporočili, da so se tokrat žal dvakrat zmotili. Prvič, podatki Eurostata dokazujejo, da je slovenski bančni sistem – v nasprotju s ciprskim, britanskim, malteškim ali irskim – v primerjavi z BDP eden najmanjših, in ne največjih (!), v evroskupini, in drugič, ob predvajanem podnapisu Slovaki zanesljivo niso bili prav nič srečni. K sreči trgi danes niso dali veliko na mnenje CNN, saj se je zahtevani donos na slovenske obveznice celo znižal, s 6,5 na 6,2 odstotka.
»Beseda politike velja zelo malo«
Ta primer je te dni le eden od mnogih zapisov in ugibanj v britanskih, nemških, ameriških in drugih vplivnih tujih medijih o Sloveniji, ki da bi lahko naslednja zaprosila za pomoč. In če o kolegih lahko rečemo, da pač le opravljajo svoje delo, to ne velja za našo novo vlado, ki (še) nima ustrezne komunikacijske strategije niti javno predstavljenega načrta ukrepov, s katerimi bi pomirili trge. In to v razmerah, ko je Slovenija za tuje medije zanimiva bolj kot kadarkoli po osamosvojitvi.
»Težava slovenske politike, leve in desne, je, da je izgubila ogromno kredibilnosti. Njena beseda, da bo nekaj storila, velja zelo malo. Zdaj potrebujemo proaktivno komunikacijsko strategijo. Lahko uporabimo ukrepe, s katerimi bi hitro dosegli maksimalni učinek, kot bi bilo izglasovanje fiskalnega pravila. Predvsem pa bi morali čim prej začeti izvajati zakone. Če trge prepričamo, da smo kredibilna država, ki bo izvedla reforme in učvrstila javne finance, bodo padle tudi zahtevane donosnosti na slovenske obveznice – in pogled tujih medijev bo čisto drugačen,« poudarja finančni strokovnjak Simon Mastnak. »Mogoče se zdi, da je bil vrstni red obraten, a ta akcija je prišla s strani trgov in ti so vse skupaj potisnili do točke, da smo tudi v medijih. Vsak novinar, ki pogleda zahtevane donose, lahko vidi, da je Slovenija lahko blizu mednarodne pomoči, in pač o tem piše.« Mastnak poudarja, da bi morali pošiljati jasna sporočila, kateri so naši ukrepi, kdaj in kako jih bomo izvedli. »Nisem zasledil, da bi nova vlada imela jasen vozni red, bi bilo pa dobro, da bi ga čim prej predstavila in ukrepe začela čim prej izvajati.«
»Apokaliptični jezdeci trojke mečejo senco nad Slovenijo«
»Naslednje dejanje krize?« so pri nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisali pod fotografijo Ljubljane. »Apokaliptični jezdeci trojke že mečejo svojo senco na malo Slovenijo,« nadaljuje dopisnik Karl-Peter Schwarz, ki opozarja, da so se donosi na desetletne slovenske obveznice že povzpeli v bližino sedmih odstotkov, pri Mednarodnem denarnem skladu pa letos pričakujejo dvoodstotno skrčenje gospodarskih dejavnosti.
Schwarz navaja, da se je prejšnji vladi Janeza Janše proračunski primanjkljaj lani posrečilo s 6,4 odstotka zmanjšati na 3,6 odstotka, letos pa naj bi že ustrezal maastrichtskim kriterijem, toda že februarja so porabili četrtino za letos predvidenega proračunskega denarja. Do konca leta mora Slovenija za svoje potrebe pridobiti tri milijarde evrov, k temu pa je treba prišteti še milijarde za nujno dokapitalizacijo največjih bank, navaja Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).
Slovenija se lahko pohvali z razmeroma majhnim skupnim dolgom, a se je ta po letu 2004 skoraj potrojil in še naprej hitro narašča, piše nemški časnik in dodaja, da nekateri analitiki predvidevajo slovensko rešitev z lastnimi močmi, a bi bilo za to treba nadaljevati reforme. Dvomi, da bo nova levosredinska vlada to upoštevala, pa ustvarjajo negotovost, zato pa je za konservativni FAZ novi predsednik slovenske centralne banke Boštjan Jazbec »mlad, tržnogospodarsko usmerjen ekonomist, ki se je omejil od postkomunističnih akademskih zagovornikov državnih intervencij«. Po prepričanju nemškega časnika bo prihod trojke v Slovenijo odvisen od tega, »kako se bo premierka Alenka Bratušek postavila v sporu med gospodarskim razumom in ideološkim pritiskom«.
Medtem ko velik del Evrope skrbijo slovenske banke in proračun, pa tiskovna agencija Bloomberg poroča o pospešenem investiranju Goldman Sachsa v slovenske obveznice. Kljub napetemu položaju analitiki ameriške investicijske banke očitno ne pričakujejo, da bo Slovenija prisiljena v prestrukturiranje državnega dolga, to po njihovem prepričanju ni zdravilo za slovenske težave. »To je zelo solidna investicijska zgodba,« ameriška agencija navaja Sama Finkelsteina iz Goldman Sachsa. »Nimamo opraviti z istimi temami kot pri Grčiji in Cipru.«
Da je Slovenija dovolj močna za obračun s slabimi dolgovi svojih bank in izogibanjem reševanju, verjame tudi finski minister za evropske zadeve Alexander Stubb. »V evrski krizi imamo cel kup morskih psov, ki krožijo in se lotevajo držav druge za drugo,« ministra navaja Bloomberg. »Videti je, da poskušajo morski psi zgrabiti Slovenijo. Upam, prepričan sem, da ta ne bo prihodnji Ciper.«
Mastnak: Ukrep ECB za Slovenijo primeren
Na vprašanje, kdaj bo znano, ali bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, izvršni direktor skupine Alta Simon Mastnak odgovarja, da je ključno prihodnje leto: »Takrat bo zapadla dolgoročna obveznica, ki je ne moremo refinancirati drugače, kot da gremo na finančne trge po sveža sredstva. Če bo takrat obrestna mera za obveznice vsaj blizu sedmih odstotkov, kot je bila prejšnji teden, bomo morali zaprositi za pomoč. Olajševalna okoliščina za letos pa je, da so lastniki tako rekoč vseh instrumentov, za katere bo potrebno refinanciranje, domače institucije. Pri teh gre zaupati, da bo refinanciranje dolga mogoče doseči.« Mastnak dodaja, da bo letos glavni izziv proračun: »Če se bo Slovenija spet morala zadolžiti za 1,6 milijarde evrov za pokrivanje proračunske luknje, lahko težava nastane že veliko prej.«
Pribitek na slovenske državne obveznice se je danes na borzi MTS zmanjšal za četrt odstotne točke, na 6,20 odstotka. Ker so obrestne mere visoke, bi bilo po mnenju našega sogovornika primerno, da bi ECB odkupila slovenske obveznice. »Težava pa je, kaj bo tujina v zameno od Slovenije zahtevala. Če nam bo ECB omogočila, da se zadolžimo po štiri- ali 4,5-odstotni obrestni meri, Slovenija pa ne bi izvedla reform in zmanjšala javne porabe, bi se javni dolg v nekaj letih lahko povečal na sto odstotkov BDP. Zato nas Evropa nikakor ne bo pustila zlahka,« meni Mastnak.
Ukrepi za Slovenijo po njegovem mnenju ne bi bili enaki kot na Cipru, saj bi davek na depozite povzročil odliv depozitov iz bank, kar bi bil strel v koleno. Tujina pa bi Slovenijo prisilila v hitro prodajo državnega premoženja, hitro uresničevanje že napisanih ukrepov, predvsem zagon slabe banke, in hitro zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. »Javna poraba bi se zmanjšala čez noč in nihče ne bi veliko spraševal sindikatov, ali se strinjajo z znižanjem plač.«
Da bi se pribitki na slovenske obveznice zmanjšali, bo po mnenju Simona Mastnaka vlada morala zmanjšati obseg plač v javnem sektorju, izpeljati strukturne ukrepe – zdravstveno reformo pa tudi reformo trga dela in pokojninsko reformo –, zelo pomembna pa sta tudi zagon slabe banke in državnega upravljavskega holdinga.
