Tiskane izdaje
Bruselj - Najprej grška drama, nato še reševanje Irske in Portugalske. Zaradi hudih bančnih in javnofinančnih težav je lani za pomoč zaprosila še Španija, letos je bil »rešen« Ciper.
Območje evra se že tri leta ukvarja z reševanjem iz dolžniške krize in postavljanjem arhitekture, s katero bi denarna unija dobila nove, trdnejše temelje.
Države, ki so v rešilnih programih, so v zameno za finančne injekcije morale izpeljati boleče ukrepe v bančnem sektorju, sprejeti reforme, racionalizirati javni sektor, odprodati državna podjetja in urejati proračun. Zategovanje pasu in zviševanje davkov je še okrepilo recesijo in povečalo brezposelnost.
Letošnje leto bi utegnilo biti leto preobrata. Razpad denarne unije ni več tema, območja evra se je rešilo recesije, v kriznih državah so se pokazala prva znamenja pozitivnih gospodarskih gibanj. Prihodnja bančna unija dobiva z enotnim nadzorom pri ECB in stresnimi testi sistemskih bank čedalje bolj konkretne obrise.
Reševanje kriznih držav bo konec leta na preizkušnji
Nastaja skupni sistem sanacije in likvidacije kriznih bank. Kljub temu bo o izhodu iz krize težko govoriti, dokler se jug spopada z orjaško brezposelnostjo, predvsem mladih.
Reševanje kriznih držav bo konec leta na preizkušnji, saj bo Irska, nekdanji keltski tiger, ki je klonila pod pritiskom bančnih lukenj, kot prva izšla iz varčevalno-reformnega programa trojke. V prvi polovici prihodnjega leta bo na vrsti Portugalska. Negotovo je, ali se bo Dublin lahko brez pomoči spet zadolževal na trgih.
Lizbona utegne dobiti še en rešilni sveženj. Grčija je že tako zgodba zase, Ciper je še v začetni fazi uresničevanja programa trojke.
Glede Slovenije bruseljski viri že nekaj časa namigujejo, da se bo težko ognila programu za pomoč bankam po španskem zgledu s posojili iz ESM. Zgodba se bo razpletla v prihodnjih tednih, ko bodo objavljeni rezultati pregledov aktive in stresnih testov bank.
Slovenija bo skladno z novimi pravili o državnih pomočeh lahko zagotovila bančnemu sektorju finančne injekcije samo, če bodo pred davkoplačevalci del bremena prevzeli upniki in lastniki bank.
Akterji priznavajo, da so podcenjevali gospodarske, politične in socialne učinke
Začetek reševanja Grčije leta 2010 so še spremljale kaotične razmere, Helenska republika je dobila najprej dvostransko pomoč. Nato je bil ustanovljen krizni sklad EFSF in pozneje še njegov naslednik ESM, ki postaja nekakšne središče reševanja bank in držav.
V skladu s tradicijo IMF pomoč državam spremlja strogo pogojevanje, s katerim so morale države pod nadzorom trojke sprejemati varčevalne in reformne ukrepe. Tudi države, ki bodo v prihodnosti dobile pomoč iz ESM, se ne bodo mogle ogniti bolj ali manj strogim pogojem v zameno za pomoč.
Ena od temeljnih vprašanj, povezanih z reševanjem in pogojevanjem, je varčevalna ihta. Skratka, pretirano zategovanje pasu v visoko zadolženih državah velja za enega od ključnih razlogov za krepitev recesije in slabše socialne razmere. Načeloma v institucijah trojke zagovarjajo doktrino, da bo fiskalna konsolidacija po prvih negativnih učinkih na rast na dolgi rok zagotovila pozitivna gibanja. Konec recesije v območju evra, manj intenzivno krčenje gospodarstva v Grčiji in prva španska rast po dveh letih so med znamenji, da bi se strategija utegnila uresničiti.
Po drugi strani sami akterji priznavajo, da so podcenjevali ne samo gospodarske, marveč tudi politične in socialne učinke zategovanja pasu. Čeprav so v IMF prepričani, da v grškem primeru sploh ni bilo druge poti, so se spomladi vsaj pogojno posipali s pepelom.
Tudi pred kratkim objavljena študija Jana in 't Velda iz evropske komisije je pokazala, da je varčevanje v Nemčiji in drugih jedrnih državah še poslabšalo razmere v kriznih državah. Strokovnjak kljub temu opozarja, da se urejanju javnih financ v državah na evrskem obrobju ni dalo ogniti, saj so bile pod hudim pritiskom trgov.
Reševalci evra letos upajo še na več dokazov pravilnosti politike zategovanja pasu. Irska se namreč konec leta po treh letih utegne rešiti spon rešilnega svežnja. V državi, ki jo je opustošil pok nepremičninskega balona, se doba varčevanja približuje koncu.
Tako je vsaj pred načrtovano vrnitvijo njegove države na finančne trge napovedal irski premier Enda Kenny. Toda posledica krize so kot na dlani: BDP se je po izbruh finančne krize leta 2008 znižal za 17 odstotkov, menda je zaprl vrata vsak peti od znamenitih irskih pubov, vsak dan se v povprečju izseli 240 mladih.
Grčija se še nekaj časa ne bo mogla postaviti na noge
Irski olajšuje vrnitev na položaj keltskega tigra fleksibilnost gospodarstva in davčna ureditev, ki pritegne ameriške velikane, kakršen je Google. Dublin ima dolgove v višini 126 odstotkov BDP in na koncu se utegne zgoditi, da bo ob izstopu iz programa le moral dobiti previdnostno posojilo ESM, ki vključuje pogojevanje.
Tudi na Portugalskem, ki se je v drugem četrtletju z rastjo višini 1,1 odstotka rešila recesije, se nadejajo, da bodo prihodnje leto rešeni pritiska trojke. Med analitiki prevladuje prepričanje, da bodo kljub temu morali zaprositi še ESM za previdnostno posojilo.
Kaj se bo dogajalo z Grčijo? Luknja je nastala tako v financiranju njenega drugega programa pomoči kot tudi v proračunu. Vsekakor se država, ki bo letos imela dolg v višini 175 odstotkov, še nekaj časa ne bo mogla postaviti na noge. Izključen ni delni odpis dolgov. Ciper je pod pritiskom varčevanja in razkroja bančnega sistema globoko v recesiji. Španija, ki je lani dobila mehkejši program za banke (uporabila je manj kot polovico od skupno razpoložljivih sto milijard evrov), se bo po pričakovanjih konec leta poslovila od rešilnega svežnja. Podaljšanje pomoči ni predvideno.
Ukrepi so imele v vseh državah podobne značilnosti: zviševanje DDV, odpravljanje božičnic, zmanjševanje plač v javnem sektorju, zamrznitev pokojnin, prodaja državnih podjetij ... Tudi države, ki bodo v prihodnosti prosile za katero od oblik pomoči sklada ESM, se ne bodo mogle ogniti takim programov.
Njihovo vsebino bodo narekovali posojilodajalci na čelu z največjim med njimi, Nemčijo. Četudi bo pomoč po španskem zgledu namenjena le reševanju bank, jo po pravilih ESM spremlja pogojevanje. Denar ne bo izplačan neposredno bankam, marveč državi.
Samo reševanje bank z državnim denarjem ni več samoumevno
Kljub temu je takšna pot vsaj politično gledano nekoliko blažja, saj država ne bi bila v polnem programu, v katerem bi se trojka neposredno vpletale v konkretne odločitve in z rednimi misijami ugotavljala, ali je vlada izpolnila pogoje za naslednji obrok pomoči.
Španska izkušnja bo prihodnje leto spet v igri, ko bodo objavljeni rezultati stresnih testov okoli 130 sistemskih bank območja evra. Če bodo države v skrajnem primeru za reševanjem banke morale dobiti pomoč iz evropskih virov, bo po besedah evropskega komisarja za denarne zadeve Ollija Rehna veljal španski model.
Samo reševanje bank z državnim denarjem ni več samoumevno. Banke si bodo mora najprej prizadevati, da bi dobile denar od lastnikov ali na trgih. Pred vsakršno državno pomočjo morajo škodo utrpeti upniki in lastniki bank.
Samo če država ne zmore bank rešiti sama, pridejo na vrsto evropski partnerji v okviru sklada ESM. V prvi vrsti naj bi posojila iz njega dobile države, samo v skrajnih primerih neposredno banke v težavah. Niti prvemu človeku evrske skupine Jeroenu Dijsselbloemu se ni zdi najbolj verjetno, da se bo kaj takega sploh zgodilo.
