Spopad ruskih milijarderjev za nadzor nad rudniki kroji trg

Nikelj: kovina, katere pomembnost se povečuje zaradi električnih avtomobilov, je najsvetlejša točka trgovanja letos.
Objavljeno
09. marec 2018 18.07
jer električna vozila
Jure Štimac, Numerica Partners
Jure Štimac, Numerica Partners

Ob skromnem začetku leta za trg kovin je nikelj eden redkih, katere cena se je zvišala ter je tako postal najdonosnejša kovina letos. Od novega leta je cena zrasla za dobre štiri odstotke ter dosegla 11.000 evrov. Na rast cen najbolj vplivajo rekordne cene alternativnih surovin za proizvodnjo baterij za električna vozila, kar spodbuja proizvajalce, da jih zamenjajo z nikljem.

Nikelj se največ uporablja v proizvodnji jekla, v zadnjem času pa se je začel uporabljati tudi v baterijah za električna vozila ter električne naprave. Vse večje povpraševanje po električnih vozilih spodbuja proizvodnjo baterij ter cene ključnih surovin, kot so litij, kobalt, cink ter nikelj. Zaradi rekordnih cen kobalta se je vse več proizvajalcev baterij začelo odločati, da prilagodijo baterije, ki poganjajo električna vozila in zmanjšajo vsebnost kobalta ter ga zamenjajo z nikljem. Ola Kaellenius, član uprave Daimlerja ter Masanori Ohyama, direktor Sumitomo Metal Mining, napovedujeta, da se bo vsebnost niklja v baterijah podvojila.

Prav tako je šel vlagateljem v nikelj na roko spopad ruskih milijarderjev za lastništvo in nadzor v MMC Norilsk Nickel. Norilsk Nickel je največji proizvajalec paladija na svetu, v lasti ima drugi največji rudnik niklja in peti največji rudnik kobalta, poleg teh pa kopljejo še zlato, srebro, baker in platino.

Vladimir Potanin in Oleg Deripaska, ruska milijarderja, ki se spopadata za nadzor nad podjetjem imata različni viziji. Potanin, sedanji predsednik uprave Norilska in drugi najbogatejši Rus, želi razširiti poslovanje in utrditi položaj podjetja v industriji. Deripaska, lastnik proizvajalca aluminija Rusal in 19. najbogatejši Rus, želi po drugi strani uporabiti dobičke za čim večje izplačilo dividend, s katerimi bi odplačal dolgove v svojem podjetju Rusal.

Spopad, ki traja že od leta 2009, je šel tako daleč, da je leta 2012 posredoval kar Vladimir Putin in dosegel premirje s prodajo šest odstotnega deleža še enemu ruskemu milijarderju, Romanu Abramoviču, ter s tem preprečil popoln nadzor Potanina ali Deripaske. Spor je zdaj ponovno privrel na dan, saj se je izteklo obdobje v katerem Abramovič delnic ni smel prodati.

Izid tega spopada bo imel velik vpliv na proizvodnjo in ponudbo niklja na trgu. Norilsk Nickel ocenjuje, da bo do leta 2025 v proizvodnji baterij uporabljeno štirideset odstotkov nakopanega niklja, povpraševanje pa bo s 40.000 ton zraslo na 500.000 ton na leto.

S težavami pa se spopadata tudi dve veliki azijski proizvajalki, Filipini in Indonezija. Pred leti sta bili največji proizvajalki niklja na svetu z več kot tretjino svetovne proizvodnje, ki je večinoma zalagala jeklarsko industrijo na Kitajskem.

Dolgotrajen rudarski nacionalizem v Indoneziji je dosegel prepoved izvoza nepredelane nikljeve rude v letu 2014, kar je povzročilo zaprtje rudnikov, Filipini pa so morali zmanjšati izvoz zaradi okoljskih ukrepov. Zaradi teh ukrepov državi nista mogla slediti eksploziji v povpraševanju po baterijah v rastočem trgu električnih vozil. Posodobitev proizvodnih zmogljivosti je draga, visoko politično tveganje pa odbija tuje vlagatelje v rudarsko industrijo. To pomeni nadaljnje neravnovesje na trgu niklja, kar bo imelo dodaten vpliv na že tako rastoče cene.