Tiskane izdaje
Po nastopu nadzorovane likvidacije Probanke je izredna uprava začela s pregledi preteklega poslovanja mariborske banke. Izredna uprava je tako leta 2015 zadolžila službo notranjega revidiranja, naj opravi pregled, kako je v Probanki od leta 2008 do nadzorovane likvidacije v okviru direkcije za upravljanje tveganj potekalo izračunavanje bonitetnih ocen in prerazvrstitve komitentov. Ker je bila Probanka lani pripojena k DUTB, je ta nadaljevala s pregledom. Pri pregledu dokumentacije so tako zaznali nepravilnosti pri poslovanju banke, zato so podali kazensko ovadbo, je v lanskem pregledu nadzora nad DUTB med drugim ugotovilo finančno ministrstvo.
Na DUTB so pojasnili, da so ustanovili stalno preiskovalno skupino, ki bo zagotavljala, da se preiskovalni postopki v nekdanji Probanki in Factor banki uspešno zaključijo ter da sistematično spremlja vse primere z vidika sumljivih aktivnosti. Podrobnejših informacij primera domnevno nepravilnega izračunavanja bonitetnih ocen v Probanki zaradi interesa preiskave niso želeli komentirati. Po neuradnih informacijah pa naj bi v Probanki svojim komitentom podeljevali boljše bonitetne ocene, kot bi jim realno pripadale, s čimer so jih lahko kreditirali. Prav tako naj bi namerno prezrli povezanost posameznih družb, tako da je bila dopustna izpostavljenost višja od dovoljene.
Tovrstno kršenje zakona o bančništvu je bilo sicer v slovenskem bančnem sistemu pogosto, s čimer so bile izgube bank mnogo višje, kot bi bile ob spoštovanju omejitev pri dopustni izpostavljenosti, je v pregledih bančnih nepravilnosti ugotovila Banka Slovenije.
V policiji so potrdili, da v tej zadevi vodijo predkazenski postopek in zbirajo obvestila zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo.
Nekdanja predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je za Delo zanikala, da bi banka podeljevala komitentom boljše bonitetne ocene, kot bi jim pripadale, ali da pri kreditiranju ne bi upoštevali povezanosti družb. Bonitetne ocene so na Probanki izračunavali strokovnjaki po metodologiji in v skladu z zakonom, nato pa so bonitetno oceno sporočili naložbeni komisiji, ki se je odločala o podelitvi kredita, je dejala. O kazenski ovadbi ni seznanjena.
Neformalne strukture so delovale zunaj pravil
Drugače je ugotovil Imre Balogh, nekdanji predsednik izredne uprave Probanke in sedanji glavni izvršni direktor DUTB. V Probanki so obstajale neformalne strukture, ki so predvsem na področju kreditiranja in obvladovanja tveganj delovale zunaj pravil, je lani dejal pred parlamentarno preiskovalno komisijo.
Tudi Baloghov naslednik na vrhu izredne uprave Igo Gruden je dejal, da je uprava Pajenkove preslišala opozorila oddelka za tveganje in odobrila več kreditov, ki jih je kreditni odbor zavrnil. Gruden je na komisiji potrdil, da je Probanka financirala določene skupine, do katerih je že bila močno izpostavljena, prek povezanih družb. Tako je bilo več kot dve tretjini izgub povezanih s kreditiranjem 80 gospodarskih družb: »Šlo je za slabo prakso, saj je bila banka preveč izpostavljena do določenih strank.«
Policisti so menda pod drobnogled vzeli kreditiranje Zlate Monete II in Medaljona ter celjskega Klasja in Pekarn Ptuj. Gre za podjetja, ki so povezana s Pajenkovo in njenim bratom Tomažem Ročnikom. Bančniki naj bi, po ugotovitvah policije, med letoma 2008 in 2010 v nasprotju s predpisi in dobro bančno prakso štirim gospodarskim družbam odobrili več kreditov, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani, so v policiji pojasnili po hišnih preiskavah lani jeseni. Na policiji so še dodali, da je bila s kaznivimi dejanji pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov.
Romana Pajenk je na seji preiskovalne komisije poudarila, da o poslih njenega brata in kreditih, ki jih je najemal v Probanki, ne ve ničesar: »Delala sem pošteno in to lahko dokažem.«
Sojenje zaradi sporne dokapitalizacije na začetku
Pajenkova je skupaj z nekdanjo sodelavko v upravi Milano Lah že sedla na zatožno klop zaradi sporne dokapitalizacije in izdaje podrejenih obveznic. Banka je namreč dajala kredite strankam, s katerimi so ti dokapitalizirali banko, nekatera podjetja pa je prepričala v nakup obveznic z obljubo, da bo te od njih banka odkupila, smo razkrili v Delu.
Ker je tožilstvo med sojenjem spremenilo obtožnico, se bo to začelo znova. Namesto zlorabe položaja ju je namreč obremenilo hujšega kaznivega dejanja poslovne goljufije, zagovornika Pajenkove in Lahove pa sta zoper obtožnico vložila ugovora. Začetek glavne obravnave bo lahko razpisan po pravnomočnosti obtožnice.
