Srečka za proračun slabi igro

Nova dajatev zajame desetino prodaje obeh prirediteljici klasičnih iger na srečo, Loterije Slovenije in Športne Loterije.

Objavljeno
02. oktober 2014 20.01
SLO., LJ., LOTO, 29.4.2008, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Davek od srečk je (za zdaj) zadnja nova dajatev v Sloveniji. Zavezani sta ji obe loteriji. Podatki finančne uprave kažejo, da sta lani plačali 3,1 milijona evrov davka na srečke. Kupci iger na srečo plačajo 15-odstotni davek na dobitke. Izvzeta so izplačila do 300 evrov.

Za 10-odstotni davek od srečk je državni zbor glasoval 18. julija lani. Obe prirediteljici klasičnih iger na srečo, Loterija Slovenije in Športna Loterija, sta mesečno dajatev prvič obračunali septembra lani.

Določba o zavezancih je določila ozek krog plačnikov: »Davčni zavezanec je prireditelj klasičnih iger na srečo z ustrezno koncesijo.« Društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v državi, ki občasnega prirejajo klasične iger na srečo zaradi pridobivanja sredstev za financiranje lastne dejavnosti, so iz obdavčitve izvzete. Osnova za obdavčitev je prodajna cena vseh vse klasičnih iger na srečo, ne le srečk, kakor je mogoče razumeti iz naslova zakona.

Po podatkih finančne uprave (Furs) je nova dajatev v zadnjem četrtletju preteklega leta državnemu proračunu, v katerega se steka, zagotovila 3,1 milijona evrov, na letni ravni pa bo ta davčni vir prinesel več. »V obdobju od januarja do junija letos znašajo prihodki iz te dajatve 8,4 milijona evrov. Na osnovi polletne realizacije pričakujemo do konca letošnjega leta predvidoma še za 8,4 milijona evrov prihodkov,« načrtujejo v finančni upravi.

V obeh loterijah trdijo, da jih je nova dajatev, ki zajame desetino prodaje, močno obremenila, zmanjšala zanimanje kupcev za njune igre in poslabšala njuno konkurenčnost v primerjavi s ponudniki iger na srečo na tujih trgih. Po podatkih Loterije Slovenije je davek od srečk za poslovanje družbe v zadnjem četrtletju 2013 pomenil 2,2 milijona evrov dodatne obveznosti. Nova predsednica uprave Romana Dernovšek ugotavlja, da je bilo leto 2013 »leto najhujše finančne krize v samostojni Sloveniji, za Loterijo Slovenije pa leto velikih sprememb«, pri tem pa poleg višjih stopenj davka na dodano vrednost izpostavlja novo dajatev: »Davek od srečk je do temeljev spremenil dolgoletno strukturo skladov za dobitke, ki so jih bili vajeni kupci, ter v poslovanje družbe posegel najbolj. Naše igre so danes z vidika igralcev manj zanimive, saj je dobitkov, ki se sicer v precejšnji meri vračajo v igro, sorazmerno z vrednostjo novega davka manj.«

Tudi v Športni loteriji opozarjajo na posledice nove dajatve. »Žal moramo za preteklo leto zlasti izpostaviti s septembrom uvedeni novi davek od srečk, ki je seveda močno vplival na naše poslovanje. Še vedno trajajoča gospodarska kriza ter uvedba davka od srečk znatno vplivata na delovanje družbe,« poroča predsednik uprave Janez Bukovnik. Tudi v tej prirediteljici klasičnih iger na sreč, tako kot v starejši in večji Loteriji Slovenije, trdijo, da je nova dajatev, ki za državni proračun zajame kar deset odstotkov celotne prodaje, močno poslabšala njihov položaj na trgu: »Takoj po uvedbi davka je začela znatneje upadati prodaja iger na srečo, ki jih ima Športna loterija v svoji ponudbi, zlasti pa prodaja športnih stav, saj se ravno pri tej igri manifestira nepremišljenost nekaterih določb navedenega zakona, pri čemer prihaja do situacij, ko bi igralci kljub popolnoma pravilni napovedi prejeli manj kot so vplačali.« Posebej poudarjajo še, da v Sloveniji športne stave ponujajo tudi številni ponudniki iz tujine: »Slovenski igralci se zaradi višjih skladov za dobitke raje odločijo igrati pri njih, saj ti ponudniki oblikujejo svoje sklade za izplačila ravno iz naslova bistveno manjših dajatev, ki pa jih ne plačujejo v Sloveniji.«

Loteriji sta plačali skoraj 26 milijonov koncesij za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Poleg tega plačujeta še 17-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb in 5-odstotni davek od iger na srečo, ki se steka v državni proračun. »V začetku julija 2013 je tudi nas pričakal za dve odstotni točki višji davek na dodano vrednost. Ker Loterija Slovenije zanj nima pravice do odbitka, so se vsi stroški družbe, vezani na dobavitelje, sorazmerno povišali,« dodaja predsednica uprave Romana Dernovšek.