Statistiki prešteli prosta delovna mesta

V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji na voljo povprečno skoraj 4900 prostih delovnih mest

Objavljeno
07. junij 2013 13.12
K. F., gospodarstvo
K. F., gospodarstvo

Ljubljana – V prvem četrtletju leta 2013 je bilo v Sloveniji na voljo povprečno skoraj 4900 prostih delovnih mest, stopnja prostih delovnih mest je znašala 0,7 odstotka. Nižja je bila pri delodajalcih z več kot 10 zaposlenimi osebami, kjer je bila 0,5-odstotna, je sporočil državni statistični urad.

Več prostih mest, manj zasedenih
Hkrati je bilo povprečno število zasedenih delovnih mest manjše kot v prejšnjem četrtletju, ugotavljajo statistiki: povprečno število zasedenih delovnih mest se je tako v prvem četrtletju 2013 v primerjavi s z zadnjim četrtletjem leta 2012 zmanjšalo za okoli 25.500.

Statistični urad Republike Slovenije podrobneje pojasnjuje, katera delovna mesta štejejo med 4900 prostih delovnih mest v prvem četrtletju: to so delovna mesta, za katera se do zadnjega dne posameznega meseca v opazovanem četrtletju še ni iztekel rok za prijavo. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem, torej z zadnjim četrtletjem leta 2012, je bilo v letošnjem prvem četrtletju 900 prostih delovnih mest več, v primerjavi z enakim obdobjem pred enim letom, torej s prvim četrtletjem leta 2012 pas jih je bilo  1000 manj.

Glede prostih delovnih mesta in tistih, pri katerih se še ni iztekel rok za prijavo, v statističnem uradu pojasnjujejo, da republiški zavod za zaposlovanje objavlja vsa prosta delovna mesta, razpisana v posameznem mesecu, statistični urad pa le tista, pri katerih se  katerim se ob koncu meseca še ni iztekel rok za prijavo. Zaradi te metodološke razlike se podatki obeh ustanov razlikujejo.

Tuji delavci vplivajo na statistiko o delovnih mestih
Po podatkih statističnega urada za prvo četrtletje leta 2013 je bilo največ prostih delovnih mest  razpisanih v dejavnosti gradbeništvo, skoraj 1200, in v predelovalnih dejavnostih  – nekaj več kot 900. »Glede na poglobljeno krizo v dejavnosti gradbeništvo je tolikšno povpraševanje po delovni sili morda presenetljivo, vendar je razumljivo, če upoštevamo, da je večina tuje delovne sile zaposlena prav v gradbeništvu. Tujci iz držav zunaj Evropske unije potrebujejo delovno dovoljenje za opravljanje dela v Sloveniji, razen če imajo osebno delovno dovoljenje. Pogodbo o zaposlitvi imajo praviloma sklenjeno za določen čas, ta pa je vezan na trajanje delovnega dovoljenja. Zato delodajalci v tej dejavnosti pogosteje iščejo novo delovno silo,« pojasnjujejo v uradu zanimivo ozadje, ki vpliva na statistične podatke.

Za gradbeništvom in predelovalnimi dejavnostmi je bilo v prvem četrtletju nekaj več kot 580 prostih delovnih mest razpisanih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. »V to področje dejavnosti so med drugim vključene tudi zaposlovalne dejavnosti, tako imenovane agencije za posredovanje delovne sile, kjer je fluktuacija delavcev praviloma večja kot povprečno v Sloveniji. Zato je povpraševanje po delovni sili v teh dejavnostih tudi nekoliko večje kot v drugih,« ugotavljajo statistiki.

V gradbeništvu tudi najvišja stopnja prostih mest
Ob številu prostih delovnih mest statistiki ugotavljajo še stopnjo prostih delovnih mest. Ta je bila v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 v prvem četrtletju leta 2013 višja za eno odstotno točko, tako da je letos na splošno znašala 0,7-odstotna, pri delodajalcih z več kot 10 zaposlenimi osebami pa je bila 0,5-odstotna. Tudi na tem področju nekatere dejavnosti izrazito odstopajo. »Stopnja prostih delovnih mest je bila najvišja v gradbeništvu), kjer je bila 2,6-odstotna, precej visoka pa je bila tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 2,5-odstotna«

Statistični učinek bolniške odsotnosti
Rahlo zvišanje stopnje prostih delovnih mest, če primerjamo prvi četrtletji letošnjega in lanskega leta, je bila po pojasnilih statistikov posledica večje ponudbe prostih delovnih mest v letošnjem prvem četrtletju, hkrati pa se je nekoliko bolj zmanjšalo tudi število zasedenih delovnih mest. Na podatke pa so vplivale tudi dolgotrajne bolniške odsotnosti nad 30 dni: »Večje zmanjšanje vrednosti podatka o številu zasedenih delovnih mest je bilo deloma posledica pridobitve novih podatkov o številu dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki jih namreč ne upoštevamo v številu zasedenih delovnih mest.«
Povprečno število zasedenih delovnih mest je bilo v prvem četrtletju leta 2013 manjše kot v zadnjem četrtletju leta 2012, ugotavljajo statistiki v današnjem poročilu o gibanjih na trgu dela.

669.000 zasedenih delovnih mest
V prvem četrtletju letos je bilo v Sloveniji 669.000 zasedenih delovnih mest. Povprečno število zasedenih delovnih mest v Sloveniji se je tako v prvem četrtletju 2013 v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 zmanjšalo za okoli 25.500, pri tem pa statistiki opozarjajo na posebno okoliščino: »S tem četrtletjem smo iz podatka o številu vseh zasedenih delovnih mest začeli izločati tudi osebe, ki so na dolgotrajni bolniški odsotnosti, torej na bolniški odsotnosti, daljši od 30 delovnih dni. Nadomestil za takšno bolniško namreč ne plačuje več delodajalec, ampak Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem četrtletju je bilo na dolgotrajni bolniški povprečno 15.000 oseb, in te osebe so dodatno vplivale na zmanjšanje števila zasedenih delovnih mest.«

Zakon je otežil in celo onemogočil delo uradu
Državni statistični urad ob statistiki o prostih delovnih mestih opozarja, da zaradi sprememb zakona o urejanju trga dela zajetje vseh prostih delovnih mest v Sloveniji ni več popolno: »Omenjeni zakon namreč v 7. členu ukinja obvezno prijavo prostega delovnega mesta na zavod za zaposlovanje za večino poslovnih subjektov, zato Statistični urad Republike Slovenije išče alternativne metode za ocenjevanje števila prostih delovnih mest. Prehod na drugačen način izračunavanja bo povzročil tudi prelom v časovni vrsti podatkov, letnih podatkov po regijah in poklicih pa ne bomo mogli izkazovati.«