Stave na slovenskem trgu igralcem prinašajo premalo

Ljubljana – V Loteriji Slovenije hvalijo poslovno leto 2015, v Športni loteriji je optimizma manj. Obe družbi bosta o poslovnem letu 2016 najbrž poročali z drugačnimi poudarki kot o preteklem, če bo obveljala novela zakona o igrah na srečo, ki je pred obravnavo na vladi. Ta na novo ureja razmerja na slovenskem trgu iger na srečo, saj nanje spušča tuje prireditelje, tako da bo konkurenca na njem večja – o koncesijah, ki bodo omejene, bo odločala vlada.

Po zakonu o igrah na srečo sta Loterija Slovenije in mlajša Športna Loterija edini trajni prirediteljici klasičnih iger na srečo v Sloveniji. Iz prirejanja klasičnih iger na srečo plačujeta tri dajatve: davek od iger na srečo, koncesijsko dajatev in davek od srečk. Za igralce obeh loterij je najpomembnejši sklad za dobitke: V Loteriji Slovenije se je lani prek njega prelilo okoli 55 milijonov evrov, približno toliko tudi prek Športne loterije.

V eni loteriji navzgor, v drugi navzdol

V državni proračun se iz iger na srečo stekata petodstotni davek od iger na srečo in 10-odstotni davek od srečk. Občinam pripada 15-odstotni davek, ki ga na dobitke plačajo igralci – dobitki do 300 evrov so iz obdavčitve izvzeti. Koncesije, ki sta jih dolžni plačevati loteriji, se stekajo v dve ustanovi: iz Loterije Slovenije pretežno v Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), iz Športne loterije pa pretežno v Fundacijo za financiranje športnih organizacij (FŠO). Zaradi takšne ureditve se v FIHO okoli 90 odstotkov koncesijskih dajatev steka iz Loterije Slovenije, za FŠO pa delež iz te ustanove pomeni približno polovico koncesij. Obe fundaciji sredstva po določenih ključih prerazporejata med invalidske, humanitarne in športne ustanove.

Infografika: Delo

»V letu 2015 smo imeli največji promet od iger na srečo v zadnjih treh letih,« ugotavlja predsednica uprave Loterije Slovenije Romana Dernovšek (glej tabelo). Družba, ki ji zakon dodeljuje posebno družbeno vlogo, saj se prek njenih koncesij steka denar v invalidske in športne organizacije, od leta 2015 šteje med strateške državne naložbe. Za leto 2016 načrtujejo 99 milijonov evrov prometa, ki je, kot poudarjajo v družbi, odvisen od gibanja skladov za dobitke, pri čemer imata največji vpliv igri Loto in Eurojackpot.

Za Športno loterijo je bilo leto 2015 slabše kot 2014, kot kažejo podatki o skupni prodaji iger, saj so bili spet nekoliko nižji kot leto prej, tako da se nadaljuje gibanje navzdol (glej tabelo). Športna loterija pretežni, odločilni delež prihodkov ustvari s športnimi stavami, ki jim prinašajo okoli 86 odstotkov skupne prodaje, čeprav si v družbi prizadevajo, da bi povečali prodajo drugih iger in tako zmanjšali odvisnost od športnih stav. V Športni loteriji poudarjajo, da je ob dobitkih za igralce temeljni cilj njihove dejavnosti financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, toda državni proračun iz tega vira na leto dobi skoraj trikrat več od njih – prek 12 milijonov evrov.

Pritisnil še davek na srečko

V drugi polovici leta 2013 sta obe loteriji postali zavezanki za novi, 10-odstotni davek od srečk: ta za desetino znižuje prihodek iz prodaje iger na srečo, tako pa so nižji tudi sklad za dobitke in zneski koncesijske dajatve. Z davkom na srečke dobi državni proračun okoli 17 milijonov evrov na leto. Prek davka od klasičnih iger na srečo mu pripada okoli 3,1 milijona evrov na leto. Davek od posebnih iger na srečo javnim financam na leto prinaša dobrih 43 milijonov evrov.

Infografika: Delo

»Predlagateljem novele zakona o igrah na srečo smo prelagali, naj stave ne bi bile več tako kot klasične igre na srečo obdavčene z davkom od srečk, dobitniki pa ne z davkom na dobitke, saj so stave specifična igra na srečo. Z veljavnimi predpisi so klasične igre na srečo, ki vključujejo tudi športne stave, obdavčene z 10-odstotnim davkom od srečk in s 15-odstotnim davkom na dobitke, če dobitek znaša več kot 300 evrov,« o svojih pripombah med javno razpravo o noveli zakona pravijo v Športni loteriji. Po noveli zakona bodo stave v prehodnem obdobju obdavčene kot zdaj.

Igralci odhajajo k tuji konkurenci

Poudarjajo, da je na njihovo poslovanje močno vplival prav davek na srečke, ki ga je vlada uvedla, da bi pomagala državnemu proračunu. Tako se je poslabšala tudi privlačnost stav za igralce in s tem konkurenčnost iger, ki jih ponujajo v Športni loteriji: »Kvote, zlasti pri favoritih, so nizke, vplačila pa so obdavčena z 10-odstotnim davkom od srečk, torej dobi igralec pri nizkih kvotah manj, kot je vložil. Takšnih vplačil za stave pa ni pričakovati. Enako je nevzdržna tudi obdavčitev dobitkov nad 300 evrov, saj se obdavči tudi vložek igralca in ne samo donos na njegov vložek. Takšne obdavčitve športnih stav, kot trenutno velja v naši državi, v Evropski uniji in širše ne poznajo.«

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Slovenski igralci zaradi možnosti izbire med domačim ponudnikom in tujimi spletnimi ponudniki športnih stav izbirajo možnosti, ki jim omogočajo večje zaslužke, poudarjajo v Športni loteriji: »Dejstvo je, da nam kljub ugodnejšim gospodarskim kazalnikom v naši državi prodaja športnih stav še vedno upada. Po uvedbi davka od srečk žal beležimo izrazito zmanjšanje vplačil.« Večina nacionalnih loterij pa ima v svoji ponudbi tudi številčne igre tipa loto, poudarjajo v Športni loteriji, ki jih namerava vlada z novelo zakona omejiti le na stave.

Za povečavo kliknite na grafiko: Infografika: Delo