Tiskane izdaje
Ljubljana - V finančni perspektivi 2014-2020 se na novo opredeljuje odnos do goljufij, do katerih prihaja tudi pri evropskih projektih. Z novim osnutkom pogodbe o sofinanciranju se obeta, da bo zasačeni upravičenec moral vsa nepravilno porabljena sredstva državi vrniti, še preden se bo podal na sodišče in tožil »državo«. A trenutno se država po sodiščih pravda za kar nekaj milijonov evrov nepravilno uporabljenega evropskega denarja.
Do zdaj se je pogosto dogajalo, da so tisti, ki so bili zasačeni pri goljufiji ali podobni nedovoljeni uporabi evropskih sredstev, ta porabili, država pa je morala tako nepravilno uporabljene ali celo zgoljufane milijone hitro vrniti iz državnega proračuna v evropsko blagajno, da ne bi bilo ogroženo črpanje. Za povrhu nekateri upravičenci, zasačeni pri nepravilnem črpanju, državo tožijo, kar v najslabšem primeru lahko pomeni, da država teh sredstev ne bo videla nikoli. Seveda je pri tem treba poudariti, da gre za javna, davkoplačevalska sredstva in ne neka abstraktna sredstva iz Bruslja.
Od zdaj naj bi bilo drugače. Ničelna toleranca do goljufij in drugih nedovoljenih praks pri uporabi evropskih sredstev ni samo navodilo, ampak tudi zaprisega. Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je povedala, da so z novo perspektivo spremenili tudi pogodbo o sofinanciranju in poudarila: »Pogodba bo avtomatično razvezana, če upravičenec izrečene finančne korekcije ne bo pravočasno in v celoti vrnil.«
»Uspešno doseganje rezultatov pogosto ogrožajo tudi goljufije in korupcija, ki sredstva preusmerijo v drugačne namene,« opozarjajo v Službi za razvoj in evropsko kohezivno politiko (SVRK). »To negativno vpliva na učinkovitost in uspešnost projektov, a povzroča tudi finančne izgube, škodi ugledu in zmanjšuje zaupanje državljanov v njihovo upravljanje. In prav zato je zelo pomemben nacionalni nadzor za hitrejše odkrivanje napak, nepravilnosti ali goljufij, kar smo jasno zapisali tudi v partnerski sporazum. Zelo pomembno je tudi tesno sodelovanje med vključenimi institucijami in učinkovit pretok informacij na vseh ravneh izvajanja kohezijske politike, ki uresničujejo skupni cilj: da se čim več projektov pravilno in uspešno zaključi, s čim manj vračili sredstev oziroma finančnimi korekcijami.«
Nujno je, da država ne zalaga sredstev goljufom
Prav zato je zelo pomembno ne le odgovorno načrtovanje, ampak tudi odgovorna, pravilna in zakonita izvedba projektov - v korist (in tudi na račun) državljanov Slovenije in Evropske unije. V SVRK pravijo: »Za še učinkovitejše izvajanje evropske kohezijske politike in večjo zaščito državnega proračuna v primerih morebitnih sodnih postopkov za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev smo pripravili tudi osnutek pogodbe o sofinanciranju. V njenem primeru sledimo osnovnemu cilju zavarovanja finančnih interesov EU in Slovenije ter varovanju javnega interesa. Zaradi vzdržnosti javnih financ in varovanja proračuna, kot tudi zaradi upoštevanja zahtev iz fiskalnega pakta je nujno, da država ne zalaga sredstev za plačilo finančnih korekcij upravičencem, ki nato v dolgotrajnih sodnih postopkih odlagajo vračilo sredstev, do katerih niso upravičeni. Večja ko je finančna korekcija, večje so navadno tudi nepravilnosti.«
A v SVRK tudi pravijo, da je treba pri tem poudariti, da »so finančne korekcije namenjene predvsem vzpostavitvi stanja, ko so vsi prijavljeni izdatki za sofinanciranje skladni s pravili in pogodba o sofinanciranju ostane veljavna, kljub nekaterim nepravilnostim, ki jih je, na primer, ugotovil revizorski organ.«
V tožbah za več deset milijonov vrednih goljufij
Seveda je že zdaj obstajala možnost, da država v primeru goljufije od upravičenca zahteva stoodstotno korekcijo. Če ne gre drugače, tudi po sodni poti, pojasnjujejo v SVRK. Pregledali smo, v kakšnih fazah vračanja ali razčiščevanja neupravičeno pridobljenih evropskih sredstev so določeni upravičenci, potem ko je pri večini očitno sporno porabljena sredstva EU država že vrnila v Bruselj. Iz preglednice je razvidno, za katere primere gre in že samo ti so bili v osnovi vredni več kot 36 milijonov evrov.
Odgovori ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) kažejo, da država do zdaj pri pravdanju za ta davkoplačevalski denar še ni bila kaj prida uspešna. Za projekt Gradnja igrišča za golf Smlednik (Golf projekti, d. d., vreden 0,95 milijona evrov), je Slovenija sredstva evropski komisiji v celoti vrnila. MGRT-DTI kot skrbnik pogodbe zahteva vračilo izplačanih sredstev zaradi ugotovitev UNP, ki je identificiralo določene nepravilnosti s projektom. Ministrstvo je proti upravičencu vložilo tožbo, postopek še ni končan, upravičenec sredstev še ni vrnil.
Ko goljufi končajo v stečaju
Podobno je z drugimi primeri, razlika je tam, kjer je ministrstvu uspelo unovčiti bančno jamstvo, a tožbe še v nobenem primeru niso končane. Potem ko je upravičenec za projekt MODULAV Seaway, vreden 19,7 milijona evrov, vrnil 216.000 evrov že aprila letos, je drugi projekt družbe Seaway, projekt Razvojni center za nove materiale, vreden 13,8 milijona, še v postopkih. Zanj je Slovenija sredstva vrnila v Bruselj, MGRT je od pogodbe odstopil leta 2015 in zahteval vračilo vseh sredstev. Unovčeno je bilo bančno jamstvo v vrednosti 7.265.000 evrov, MGRT pa je prijavljen tudi v stečajno maso v višini 4.069.132,40 evra. Stečajni postopki še tečejo.
Pri RCE, Razvojnem centru Velenje, je MGRT odstopil od pogodbe prav tako že lani in zahteval vračilo vseh sredstev v višini izplačanih sredstev, tj. 7,3 milijona evrov. Tudi v tem primeru je država sredstva vrnila EK, unovčila bančno garancijo v višini 5.467.108 evrov, po stečaju podjetja pa se je MGRT prijavil v stečajno maso (3.447.007,46 evra).
Že več let je nerešen primer podjetja M-Kops (Epic, d. o. o.), ki je že v stečaju, država je za njegove goljufije z evropskim denarjem v Bruselj vrnila 1,5 milijona evrov. In kaj zdaj? Kakor odgovarjajo iz MGRT, iz obtožnega predloga izhajajo očitki, da je obtoženi Edvard Progar (kot zakoniti zastopnik EPIC, d. o. o.) izvršil kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropskih skupnosti in kaznivo dejanje pranja denarja po členih kazenskega zakonika v sostorilstvu z obtoženo Lori Posego. Ministrstvo pojasnjuje, da je v zvezi z omenjeno zadevo Državno pravobranilstvo na kazenski obravnavi (1. julija) na Okrožnem sodišču v Kopru priglasilo premoženjsko pravni zahtevek v višini 2.007.649,93 evra, s pripadajočimi obrestmi. Uspešnost povračila v pravdi prerekanih proračunskih sredstev je odvisna od (dokazanega) obstoja kaznivega dejanja in obstoja oziroma višine premoženja obdolžencev.
Ko tožijo drug drugega
Zapleteno je videti tudi vprašanje o projektu SIMIT (sodobni materiali in inovativne tehnologije), za katerega je država od 31,7 milijona vrednega projekta vrnila v Bruselj 13 milijonov. MGRT je lani odstopil od pogodbe in zahteval vračilo vseh sredstev v višini izplačanih sredstev, to je 13 milijonov evrov. Unovčeno je tudi bančno jamstvo v višini 5,2 milijona evrov. Pri tem pa so na MGRT še odgovorili, da sta izdani dve začasni odredbi za dve bančni garanciji (Unior, d. d., in Cimos), visoki 3,1 milijona evrov. A sprožene so tudi tožbe: državo tožijo Cimos, Unior in RC Simit, z nasprotne strani je tožba MGRT do RC Simit v višini 10.771.101,06 evra. »Izkupički« države, ki torej od upravičencev, ki so z evropskim denarjem ravnali nedovoljeno ali celo goljufali, so različni, predvsem pa se mora država zanje sodno »puliti«. Morda bo nova pogodba o sofinanciranju, kakor so jo predstavili v SVRK, prinesla malo več reda pri vračanju neupravičeno porabljenega evropskega denarja.
Gospodarstvo: dolgotrajno reševanje primerov je breme
Za hitrejše reševanje tovrstnih sporov se zavzema tudi gospodarstvo. »Slovenija je bila v preteklosti uspešna pri črpanju sredstev iz EU, a hkrati med najmanj uspešnimi pri donosnosti investicij, ki smo jih financirali s temi sredstvi,« pravi Goran Novković, izvršni direktor GZS. »K temu pripomore tudi nepravilno koriščenje evropskih sredstev. Zato sta nadzor nad porabo evropskih sredstev in hitro reševanje sporov ključna. Če se takšni primeri vlečejo v neskončnost, so lahko veliko breme za državo ali tudi morda za koga od tistih, ki so obtoženi nepravilnega koriščenja, se morda na koncu izkaže nasprotno. V gospodarstvu si torej želimo dobrega nadzora in tudi hitrega reševanja sporov, v korist države, razvojnih projektov in davkoplačevalcev,« še dodaja.
