Tiskane izdaje
Ljubljana − Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja sistem davčnih blagajn, je pred objavo v uradnem listu, veljati bo začel dan pozneje. Dopolnjeval ga bo pravilnik o izvajanju, ki je zdaj na ravni predloga. Finančna uprava na svoji strani objavlja odgovore na pogosta vprašanja o zakonu, teh pa je veliko. Preverili smo, kako se nanj pripravljajo v zasebni družbi za pravno in davčno svetovanje in kako v velikem sistemu Pošte Slovenije.
Potrjevanje računov prek informacijskega sistema finančne uprave (Furs) bo obvezno od 2. januarja 2016, a le za izdajatelje, ki plačila sprejemajo v gotovini, med katere zakon uvršča bankovce in kovance, plačilne in kreditne kartice ter čeke. Za negotovinska plačila v povezavi s sistemom davčnih blagajn štejejo le plačila na bančni transakcijski račun prodajalcev blaga ali storitev – teh ne bo treba vnašati v informacijski sistem finančne uprave.
Gotovine ne sprejemajo, včasih ostanejo brez plačila
V prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 izdajateljem računov ne bo treba uporabljati elektronskih naprav za izdajanje računov, ki niti zdaj niso obvezne, ampak bodo lahko račune kupcem še izdajali na ročno izpisanih potrdilih iz svežnja, ki ga morajo pred uporabo označiti pri finančni upravi. Tako imenovane vezane knjige računov – ki so v prosti prodaji po skoraj pet evrov za sveženj s petimi trislojnimi računi – so po zakonu o davčnem postopku obvezne od 31. januarja letos. Po statistiki finančne uprave je doslej 33.582 zavezancev potrdilo 101.602 vezani knjigi računov.
Na poslovanje družbe Verstovšek & Končan, ki se ukvarja s pravnim in davčnim svetovanjem, sistem davčnega potrjevanja računov ne bo vplival, pravi direktor družbe in davčni svetovalec Darko Končan, saj plačila že zdaj sprejemajo na bančni račun: »V naši družbi sploh ne poslujemo tako, da bi sprejemali gotovinska plačila računov, ampak prosimo stranke, da vse prejete račune plačujejo iz svojega transakcijskega računa ali s položnico na naš bančni poslovni račun.«
Tako se tudi izognejo različnim stroškom, povezanim s plačili v gotovini, knjiženju in podobnim izdatkom. Tudi sami na lastni koži večkrat preizkusijo, da je plačilo v gotovini lahko bolj zanesljivo, pravi sogovornik: »S tem, ko sprejemamo le negotovinska plačila, pa smo izpostavljeni tudi večjemu tveganju, saj posamezne stranke pozneje preprosto pozabijo, da so dolžne plačati opravljene storitve.«
Pošta bo uporabljala davčne blagajne
Pošta Slovenije za izdajanje računov v svoji široko razpredeni mreži poslovalnic na več kot 1100 poštnih okencih uporablja lastni informacijski sistem za poslovanje – aplikacijo univerzalno poštno okence s kratico UPO. »Prek nje evidentiramo opravljene storitve strankam in tudi izdajo računov strankam. Na tem področju bo potrebna nadgradnja informacijske podpore,« pojasnjujejo na sedežu družbe v Mariboru o prilagoditvi obveznemu potrjevanju računov.
Nobenega dvoma ni, poudarjajo v Pošti Slovenije, kako bodo za številnimi okenci s številnimi strankami poslovali od 2. januarja 2016: »V svojih poslovalnicah že zdaj ne izdajamo računov iz vezane knjige računov, ampak na elektronskih napravah prek računalniške aplikacije, ki jo uporabljajo pošte.«
Elektronske naprave so usklajene z zakonskimi določbami, poudarjajo v pošti, kakršne po zakonu o davčnem postopku veljajo od 1. julija 2013. Obvezni so programi, ki finančnim inšpektorjem zagotavljajo revizijsko sled pri vseh posegih v podatke o prometu. Zdaj pa bodo opremo za izdajanje računov prilagodili zakonu o davčnem potrjevanju računov: »Pošta Slovenije bo pristopila k dopolnitvam te aplikacije skladno z zakonom in pravilnikom o izvajanju zakona o potrjevanju računov. To pomeni, da bomo imeli od 2. januarja 2016 v svojih poslovalnicah sistem davčnih blagajn.« Na terenu dela okoli 2500 pismonoš, ki bodo v prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 uporabljali potrdila iz vezane knjige računov: »Do konca prehodnega obdobja jih bomo postopoma vključevali v uporabo sistema davčnih blagajn.«
Morali se bodo prilagoditi novemu sistemu
V zakonu o davčnem potrjevanju računov je malo izjem, ki jim ne bo treba potrjevati računov prek informacijskega sistema finančne uprave. Tudi zavezanci, ki bodo v prehodnem obdobju uporabljali vezano knjigo računov, bodo morali podatke z njih v desetih dneh vnesti v informacijski sistem finančne uprave.
Zakon na splošno določa, da bodo morali račune v informacijski sistem finančne uprave vnašati vsi zavezanci, ki jih omenjata prvi in drugi odstavek 31. člena zakona o davčnem postopku. Izjem, ki jih omenja zakon o davčnem potrjevanju računov, je malo. Poleg naštetih dejavnosti mednje štejejo prodajalci blaga in storitev, ki jim po zakonu o davku na dodano vrednost ni treba izdajati računov, na primer branjevci, ki na tržnici prodajajo lastne pridelke.
Sistemu davčnih blagajn se bodo morali prilagoditi tudi zavarovalničarji, odvetniki, planinska in športna društva, Pošta Slovenije in druge skupine zavezancev, ki jim vlade in poslancev njenih strank med zakonodajnim postopkom v državnem zboru ni uspelo prepričati, naj jih uvrsti med izjeme.
Pri tem so se nekateri med njimi sklicevali na ureditev v drugih državah. »Odvetniki v Avstriji, Nemčiji in tudi po nekaterih drugih državah niso zajeti kot rizične gotovinske panoge,« je odbor državnega zbora za finance brez uspeha prepričeval predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Pošta Slovenije je vladi med drugim predlagala, naj se zgleduje po Hrvaški, kjer je »prodaja proizvodov in/ali storitev v poštnem prometu« izvzeta iz sistema obveznega potrjevanja računov.
