Strategija pametne specializacije: preboj ne bo enostaven, a Slovenija to zmore

Ljubljana - Kako se dvigniti iz povprečja? Akademiki, ministri, znanstveniki, podjetniki, startuperji so si bili na konferenci pri predsedniku Borutu Pahorju enotni: ne bo enostavno, a Slovenija to zmore. Tako, da se skupaj s politiko osredotoči in tvega korak v ta preboj.

Slovenija je strategijo pametne specializacije (S4) (končno) sprejela, a se je v razpravi na konferenci pri predsedniku države (Konferenca Slovenija 2030) kot pomankljivost izpostavljalo že dejstvo, da strategija še vedno nima dovolj jasnih meril, po katerih bi ocenjevali uspešnost projektov. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič poudarjala, da bodo projekte spremljale lestvice vrednotenj od bazičnih raziskav do njihovih nastopov na trgu, njihovo uspešnost pa bodo dokazovali doseženi cilji. Ali kot je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, dodana vrednost bo že v tem, da bomo razvojne projekte pripeljali do pomembnega cilja – to je do njegove realizacije na trgu. Ob tem je minister navedel, da imajo na ministrstvu za te (raziskovalno-razvojne) projekte na voljo 276 milijonov evrov, za mala in srednja podjetja pa okrog 26 milijonov evrov. Zdaj je res pomembno, da država z razpisi za projekte začne čim prej, saj smo leto dni zanje že zapravili. Prve razpise bi po mnenju Počivalška lahko pričakovali že letos.

Osredotočenje kot velik izziv

Seveda pa je strategija pametne specializacije (S4), ki ni samo slovenska posebnost, saj se je zanjo odločila Evropska unija, priložnost, v kateri se mora država odločiti, kam hoče priti. Že ta odločitev in osredotočenje je velik izziv, ki ga mora premagati politika, če se hočemo izviti iz povprečja, je poudaril predsednik RS Borut Pahor. A že dejstvo, da strategijo sestavlja deset podpodročij in 170 pobud je nenehno spodbujalo spraševanje, ali ni to preveč za to želeno osredotočenje. Dr. Igor Emri, redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je predlagal, naj se vse iniciative, ki so nastale znotraj strategije pametne specializacije identificira, da bi se z njimi lahko prišlo do tehnoloških prebojev v svetovnem merilu. Kakšna naj bo pri tem vloga države? Ministrica Makovec Brenčič je odgovarjala: z veliko sodelovanja, z veliko usmerjevanja, s čim bolj debirokratiziranimi razpisi, s čim bolj povezujočimi subjekti in na koncu s projekti, ki bodo dali čim večjo dodano vrednost.

Ob tem je minister Počivalšek poudaril, da se z novim finančnim obdobjem (2014–2020) in novo pametno strategijo (S4) poslavljamo od velikih infrastrukturnih projektov, odslej bodo pomembne inovacije, razvoj malih in srednjih podjetij. Eden od prvih korakov k tem ciljem, za katere še nismo povsem mentalno pripravljeni, so že predvideni skupni razpisi gospodarskega in znastvenega ministrtsva.

Razprava je bila zaradi akademsko-podjetniškega vrha precej izostrena. Dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je med drugim opozoril, da je lahko že prepoznana osredotočenost na 10 podpodročij še vedno nevarnost za razdrobljenost, a tudi pri sami izvedbi projektov se lahko hitro zatakne, saj v razvojnih oddelkih zaposljujemo bistveno manj ljudi kot v sosednji Avstriji ali drugih naprednih državah, najbolj obetavnih start upov pa tudi ne znamo finančno pripeljati do konca. Spet drug problem je zaposlovanje visoko usposobljenih kadrov, Andreju Božiču, generalnemu direktorju Steklarne Hrastnik je zaradi naše nespodbudne plačne politike »pobegnila«visokokvalificirana strokovnjakinja iz Francije. Za povrh pa imamo pri nas predstavo, kako hudo delavni delavci smo, a smo po izkušnjah Dejana Roljiča, direktorja pospeševalnika ABC City v primerjavi z Danci ali Nemci tako rekoč na dopustu. Andraž Logar, direktor podjetja ThirdFrameStudios (3fs), butičnega laboratorija za raziskave in razvoj, pa je opozoril, da iz šol prihajajo pogosto »neuporabni« ljudje, kar je seveda problem izobrazbenega deficita, slabih šol ...

Jasna merila, transparentni razpisi

Nekdanja gospodarska ministrica dr. Tea Petrin je izpostavila dilemo, kam naj Slovenija usmerja javni denar – potem ko je krovno strategijo sprejela – ali v mala podjetja, ki nimajo močnih razvojnih potencialov, ali velika, ki jih imajo? Dr. Romana Jordan z Inštituta Jožef Stefan je poudarila pomen jasnih meril in kriterijev, transparentnih razpisov, partnerstva med sektorji, skrbi za intelektualno lastnino. Na pomen spoštovanja intelektualne lastnine pri sodelovnaju v projektih je opozoril tudi Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, sicer pa poudaril, da je Lek (ki ima največji razvojni center v skupini Sandoz) aktivno sodeloval pri nastajanju strategije, hkrati pa jo deloma že izvaja prek »črpanja« sredstev iz programa Horizont 2020.

Hubert Kosler, direktor podjetja Yaskawa Slovenija je povedal, da je strategija izjemno pomembna zaradi povezovanja razvojnih institucij in podjetij, seveda ne le v Sloveniji, ampak tudi mednarodno, ob tem pa še dejal, da se je pri njih zelo dobro obnesel že utečeni sistem vavčerjev. Kljub temu, je menil dr. Dragan Mihailović z Inštituta Jožef Stefan pri nas še ni zavedanja, da razvoj in tehnologija pomenita blaginjo, saj je samo v zadnjih nekaj letih proračun za znanost upadel za 30 odstotkov. Dr. Zvezdan Pirtošek nevrolog iz Nevrološke klinike UKC je izpostavil velika problema Slovenije: staranje in dejstvo, da na to nismo pripravljeni – ne v medicini ne v tehnologiji, čeprav bi z njuno povezavo lahko reševali veliko praktičnih problemov. Marko Lukić, direktor družbe Lumar je povedal, da se Slovenija vidi v prihodnosti tudi v lesni industriji, saj je ta pristala v strategiji pametne specializacije. Seveda mora država prepoznati subjekte s potencialom, kajti slovenska lesna panoga je na tleh, uspešni, kot njegov Lumar pa morajo iz Avstrije uvažati (slovenski) konstrukcijski les.