Tiskane izdaje
Ljubljana - Vizija Slovenije 2050 je pomemben strateški dokument, ki nastaja od sredine lanskega leta, konec letošnjega naj bi dobili Strategijo Slovenije 2030. Pri tem bo seveda pomemben konsenz za dokument, ki bo nastajal od spodaj navzgor, o tem, kje in kako želimo živeti leta 2050 in ne bo pa le papir, ki bi obstal v predalih.
Do konca letošnjega leta naj bi dobili dokument Strategije razvoja Slovenije do leta 2030, a še pred tem, do maja 2016 naj bi nastala Vizija Slovenije 2050. Strategija nastaja večplastno, gotovo pa vsaj na dveh ravneh. Na eni strani se trudijo vključiti v njeno nastajanje čim več deležnikov, od začetne skupine za prihodnost, do interaktivnih delavnic s 50 različnimi udeleženci lani novembra, do napovedanih srečanj v petih slovenskih krajih. Po drugi strani pa so seveda pomembne tudi razprave po ministrstvih tako o strateških prioritetah kakor razpravi o potrebnih reformah, je dejala ministrica za razvoj Alenka Smerkolj na srečanju z novinarji. Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki jo vodi Smerkoljeva, je zadolžena, da prednostno nalogo vlade - pripravo strategije - pripravi skupaj Umarjem in ministrstvom za finance. Pri snovanju tako zavezujočega strateškega dokumenta je pomemben čim večji konsenz o tem, k čemer naj bi Slovenci skozi svojo strategijo-vizijo 2050 sploh stremeli. Že sredi prihodnjega leta naj bi prišli do petih ali sedmih prioritet, z bolj konkretnimi cilji, ki bodo tudi merljivi. S tem pa tudi do akcijskega načrta, ki bo sprejet, tako napovedujejo, še pred proračunskimi razpravami za leto 2018/2019.
Osnutek vizije seveda postavlja v ospredje kakovost življenja, ki je povezana tako z inovativno družbo, kakor izjemno potrebnim zaupanjem, katerega v Sloveniji ni na pretek. Poleg znanj in veščin, ki jih imamo in jih moramo v času izjemno hitrih sprememb tudi pridobivati in prilagajati, je zelo pomembna tudi naša identiteta in njeno utrjevanje skozi procese vzgoje in izobraževanja, do delovanja aktivnih in opolnomočenih državljanov posameznikov. Nastati mora vizija od ljudi in za ljudi; vizija, kjer bo pomemben za in ne samo proti.
Matej Grošelj iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, eden od navdušenih udeležencev delavnic, je povedal, da se že veseli napovedanih srečanj po Sloveniji. Grošelj verjame, da bodo cilji, ki bodo nastajali od spodaj navzgor realni in pripomogli k večji kakovosti državljanov Slovenije, k večjemu zaupanju, k opolnomočenju za aktivne državljane, kar vse bo gradilo našo prihodnost.
Mitja Čander, literarni urednik in esejist, sicer član skupine za prihodnost, ki soustvarja strategijo, je opozoril na dejstvo, da se bomo morali v vse bolj prepletenem in kompleksnem svetu tudi v Sloveniji naučiti sodelovati in najti sinergije med različnimi področji. Kot primer slabe prakse je omenil slovenski turizem, zlasti dejstva, da pri nas še vedno nismo implemenitrali in zmogli v ta pomemben sektor vključiti kulturnega turizma, ki je tudi po ocenah OECD ena od najhitreje rastočih panog znotraj turizma. Kaj to konkretno pomeni, lahko seveda med drugim opazujemo na odlično obnovljenih gradovih ali drugih hramih kulturne dediščine, ki začnejo propadati, še preden jih vključimo »v uporabo«.
