Tiskane izdaje
Delodajalci med svojimi zahtevami do vlade pogosto navajajo znižanje obremenitve dela, previsoke stroške dela v Sloveniji izpostavljajo tudi (potencialni) tuji investitorji. A raziskava OECD kaže, da Slovenija v stroških dela večine zaposlenih ne odstopa od povprečja drugih držav. Drugače velja za najbolje plačane, ki naj bi bili gonilo slovenskega razvoja.
Nemška gospodarska zbornica je tuje menedžerje v 16 državah srednje in vzhodne Evrope povprašala o investicijski klimi v teh državah in Slovenija se je pri vprašanju o zadovoljstvu s stroški dela uvrstila na zadnje mesto med državami od Baltika do Albanije. Letošnja analiza Nemcev celo ugotavlja, da bodo mednarodna podjetja prav v Sloveniji najmanj na novo zaposlovala in investirala med vsemi državami v regiji. Ali stroški dela ubijajo slovensko konkurenčnost?
Raziskovalci ekonomskega inštituta pravne fakultete pravijo, da ne. Pri tem navajajo, da se je delež prejemkov zaposlenih v BDP zmanjšal s 54 odstotkov v letih 2009 in 2010 na 50,5 odstotka. Prejemki zaposlenih v BDP so v Sloveniji še vedno približno odstotno točko višji od povprečja območja, medtem ko so bili leta 2010 višji za kar pet odstotnih točk. V evroobmočju so se namreč skrčili takoj po izbruhu gospodarske krize v začetku leta 2009, v Sloveniji pa so se začeli zniževati šele poldrugo leto kasneje.
Devet evropskih članic OECD z višjo obdavčitvijo
Podrobnejše odgovore daje raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je ugotavljala obremenitev dela za zaposlene pri različnih tipih družin in z različnimi prihodki. Stroški dela (če upoštevamo dohodnino, prispevke delodajalca in delojemalca ter denarna nadomestila oziroma olajšave) so v Sloveniji največkrat blizu povprečja OECD. Slovenija je namreč po višini davka na dohodek in prispevkov delodajalcev pod povprečjem držav OECD, najvišji med vsemi državami pa so v Sloveniji prispevki delojemalcev.
Poglejmo podrobneje: stroški dela zaposlenega s povprečno bruto plačo in brez otrok v Sloveniji znašajo 42,3 odstotka bruto plače, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2000. Slovenija se s tem uvršča nad povprečje držav OECD, ki znaša 35,9 odstotka bruto plače, medtem ko je povprečje držav članic Evropske unije, ki so hkrati v združenju OECD, 42 odstotkov. Višje stroške dela kot Slovenija ima devet evropskih držav, in sicer imajo najvišje Belgija (55,9 odstotka bruto plače), Nemčija (49,3 odstotka) in Avstrija (49,1 odstotka), poleg njih pa še Madžarska, Francija, Italija, Finska, Švedska in Češka. V tem segmentu imajo v OECD najnižje stroške dela Čile (7 odstotkov bruto plače), Nova Zelandija (16,9 odstotka) in Mehika (19,2 odstotka).
Iz analize OECD izhaja, da je obdavčitev dela v Sloveniji primerljiva s povprečjem evropskih članic v OECD, izstopa le obdavčitev za zaposlene z otroki in nižjimi dohodki. Vzrok so nadomestila, ki so jih deležni ti zaposleni. Tako strošek dela zaposlenega s 67 odstotki povprečne plače in dvema otrokoma znaša 13 odstotkov bruto plače, povprečje evropskih držav v OECD pa je skoraj 22 odstotkov, strošek poročenega s povprečno plačo in dvema otrokoma, pri čemer je njegov partner brez dohodkov, pa znaša 23,1 odstotka bruto plače, povprečje držav Unije v OECD pa je 31 odstotkov.
Raziskava OECD je pomanjkljiva, saj ne prikazuje stroškov dela za plače nad 167 odstotki povprečne bruto plače, to je v Sloveniji nad 2540 evri bruto plače. »Stroški dela v Sloveniji so problematični pri tistih z višjimi plačami,« pravi vodja analitske skupine SKEP pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.
Tudi izračuni ministrstva za finance kažejo, da se pri višjih plačah povečuje delež za dohodnino in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo. Tako zaposleni z minimalno plačo in brez olajšave za vzdrževanega družinskega člana državnim blagajnam nameni 23,55 odstotka svoje plače, od povprečne plače gre državi 33,42 odstotka, od trikratnika povprečne plače pa 45,11 odstotka. Ali drugače; delavcu z minimalno bruto plačo 789 evrov ostanejo neto 603 evri, delavcu s povprečno bruto plačo 1521 evrov 1013 evrov, trikratnik povprečne bruto plače v Sloveniji 4564 evrov pa se po plačanih dajatvah skrči na 2505 evrov neto. Zaposlenim ostane v denarnici več denarja ob uveljavljanju olajšav pri dohodnini.
Prihajajoča vlada ne sliši predloga gospodarstva
Gospodarstvo zato predlaga socialno kapico, ki jo že ima 19 držav Evropske unije. Medtem ko sindikati opozarjajo, da bi bili s socialno kapico bogati še bogatejši, delodajalci v njej vidijo možnost, da bi v Sloveniji z višjimi neto plačami zadržali inženirje in druge zaposlene, ki prinašajo višjo dodano vrednost.
Ker bi država s socialno kapico pobrala manj prispevkov – Inštitut za ekonomska raziskovanja je izračunal, da bi državna blagajna ob socialni kapici pri 37.000 evrih letne plače in brez drugih davčnih sprememb ostala brez dobrih 200 milijonov evrov –, GZS predlaga višjo obdavčitev premoženja, spremembo dohodninske lestvice pri pragu več kot sto tisoč evrov prihodkov na leto, preoblikovanje nekaterih nepovratnih sredstev v povratna in ukinitev določenih subvencij.
A nova vlada želje gospodarstva po socialni kapici očitno ne bo uslišala. Potem ko je iz koalicijske kombinatorike izpadla NSi, v zadnjem osnutku koalicijske pogodbe ta ukrep ni omenjen, prav tako ne delna socialna kapica, ki jo je zagovarjala SMC. Osnutek koalicijske pogodbe tako obljublja le razbremenitev dela z »zeleno davčno reformo« in proučitev možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile.
Za večjo konkurenčnost je nujen paket ukrepov
Prav z delovno silo v zahtevnih panogah, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, lahko Slovenija konkurira drugim državam, ne more pa konkurirati srednjeevropskim državam pri »masovnih tovarnah«, meni Bojan Ivanc. A visokokvalificirane zaposlene je treba bolje plačati. »Nižji stroški dela naj bi predvsem privabili nove vlagatelje za nove naložbe in odpirali delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V obdobju 2007–2013 smo po podatkih World Investment Reporta pritegnili vsega tri milijarde dolarjev svežega kapitala, Hrvaška trikrat toliko, Češka in Madžarska pa devetkrat več,« pravi Ivanc in dodaja, da bi ob nižjih stroških dela več zaposlovala tudi mikro in mala podjetja, pri katerih je delež stroškov dela v dodani vrednosti nadpovprečen.
Pomembna pa je tudi ugotovitev gospodarskega ministrstva, ki se sklicuje tudi na zgoraj omenjeno raziskavo OECD: »Uspešnejša gospodarstva, denimo Nemčija, Avstrija, Švedska, imajo še višje obdavčitve dela kot Slovenija. Zato lahko sklepamo, da bi znižanje obdavčitve dela imelo zelo verjetno zgolj omejen učinek. Poleg obdavčitve dela sta za dolgoročno povečanje gospodarske konkurenčnosti slovenskih podjetij pomembni celotna struktura davkov (davki na potrošnjo, kapital, nepremičnine, okoljski davki) ter izpeljava strukturnih reform, kot sta pokojninska in zdravstvena reforma.«
