SURS: Siva ekonomija 2010 8,3 % BDP

Pojem sive ekonomije se v Sloveniji skoraj brez izjeme navezuje na davčne utaje.

Objavljeno
27. junij 2013 14.54
bsa/poravnava
J. S. S., Delo.si, STA
J. S. S., Delo.si, STA
Ljubljana - Siva ekonomija v Sloveniji, merjena z dodano vrednostjo, je leta 2010 znašala 2,855 milijarde evrov oz. 8,3 odstotka BDP, ocenjuje SURS.

V uradni oceni vrednosti BDP Slovenije so vključene vse dejavnosti, vključno s tistimi, ki sicer niso zajete v statističnih ali administrativnih evidencah in jih zato ocenijo s posrednimi metodami. Vključeni so torej tudi vsi popravki za polno zajetje.

Celotni popravki zajetja v BDP so leta 2010 znašali 3,472 milijarde evrov, kar predstavlja 9,8 odstotka BDP. Največji delež predstavlja napačno poročanje, ki zajema 36,2 odstotka vseh popravkov.

Napačno poročanje in izogibanje registraciji sta glavna tipa nezajetja podatkov, ki sta zanimiva s stališča utaje davkov. Pojem sive ekonomije se v Sloveniji skoraj brez izjeme navezuje na davčne utaje oziroma na tisti del gospodarskih aktivnosti, za katere subjekti ne plačujejo davkov in prispevkov, je pojasnila generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.

Omenjena tipa nezajetja podatkov – enote, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji, in enote, ki namerno napačno poročajo – znašata 3,6 odstotka BDP oziroma 1,308 milijarde evrov.

Pri enotah, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji, gre za delo na črno. Med drugim gre za dejavnosti oddajanja sob (za kratek čas v turizmu), prevozov s taksijem, inštruiranje dijakov in študentov na domu, alternativne zdravilske dejavnosti ter varstvo otrok in podobne gospodinjske storitve na domu.

Popravki so narejeni posredno, na podlagi ocene števila oseb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, ter drugih relevantnih kazalcev (npr. število prenočitev). Ocena za leto 2010 kaže, da ta popravek zajetja predstavlja 0,1 odstotka BDP oz. 50,2 milijona evrov.

Pri enotah, ki namerno napačno poročajo, gre za uradno registrirana podjetja, ki v svojih računovodskih izkazih prikazujejo nižje prihodke (opravljajo delo brez računa) oz. višje stroške (v računovodske izkaze vključujejo račune, ki niso iz poslovanja), kot jih dejansko dosežejo. S takšnim načinom poslovanja zmanjšujejo predvsem davčne obveznosti do države.

Ta tip nezajetja srečujejo zlasti pri malih podjetjih, ki imajo do tri zaposlene. Zelo problematične so tudi dejavnosti, ki se opravijo gospodinjstvom in se plačujejo z gotovino, splošno znani primeri so gostinstvo (neizdajanje računov), zaključna dela v gradbeništvu in druge storitve, ki se izvajajo neposredno gospodinjstvom. Ta vrsta popravkov je leta 2010 predstavljala 3,5 odstotka BDP oz. 1,257 milijarde evrov.

V sivo ekonomijo je mogoče uvrstiti tudi nekatere druge popravke za polno zajetje BDP: ilegalne dejavnosti, pravne osebe in samozaposleni, ki niso zajeti v virih, ter del preostalih popravkov.

V skladu s takšno opredelitvijo na statističnem uradu ocenjujejo, da je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2010, merjena z dodano vrednostjo, znašala 2,855 milijarde evrov oziroma 8,3 odstotka BDP.

Ta podatek je za polovico nižji od akademske ocene, ki jo še vedno nekateri uporabljajo, pravi Križmanova. Opozoriti želi na pomen uporabe uporabe uradnih, mednarodno primerljivih podatkov. Zaveda se, da bo za natančnejše analize potrebnega več metodološkega in analitskega dela, saj da gredo zahteve evropskega statističnega urada Eurostat v smer, da se pripravijo t.i. satelitski računi za to področje.

»Glavni izziv, ki ga prestavlja pojav sive ekonomije za statistike, ni toliko v opredelitvi, kaj siva ekonomija je, ampak v primerni statistični metodi in virih podatkov,« pravi Križmanova.