Šušteršič o plusih in minusih svojega ministrovanja

Na prvi pogled se zdi, da je tudi sam našel več neizpolnjenih obljub kot izpolnjenih.

Objavljeno
25. januar 2013 12.21
Posodobljeno
25. januar 2013 12.21
Drzavni svet RS
Miha Jenko, Maja Grgič, gospodarstvo
Miha Jenko, Maja Grgič, gospodarstvo

Ljubljana – Minister za finance Janez Šušteršič, ki je premieru Janši dal odstopno izjavo, pričakuje, da se »bo DZ prihodnji teden seznanil z odstopom in da bo premier koga od ministrov ali sebe pooblastil za vodenje tega resorja ali pa bo predlagal novega ministra«.

Svoje enajstmesečno ministrovanje je označil za uspešno, saj da je bilo storjenega več kot v drugih vladah v precej daljšem času. Proračunski primanjkljaj se je znižal (s 6,4 na približno štiri odstotke BDP), upočasnjeno je bilo zadolževanje države, dobili smo zakonsko podlago za reševanje slabih bančnih terjatev in državni holding. Med dosežki je poudaril še izdajo dolarskih obveznic, davčne spodbude za gospodarstvo, povišanje meje srednjega razreda pri dohodnini, poenostavitve javnega naročanja.

In pomanjkljivosti – česa niso naredili? »Nobeno pomembno podjetje v državni lasti ni bilo privatizirano, zmanjkalo je časa za ureditev davčnega sistema in davčne uprave ter igralniške dejavnosti, ni še resne vizije zdravstvene reforme, nič ni bilo storjeno za davčno razbremenitev dela, še vedno se kadruje po sistemu strankarskih kvot,« je na poslovilni novinarski konferenci razložil Šušteršič.

Najpomembnejša stvar, s katero se bo morala politika ukvarjati v prihodnjih mesecih na finančnem področju, so banke in financiranje proračuna. Likvidnost državnega proračuna je sicer zagotovljena do junija, do takrat pa bo treba poskrbeti za izdajo novih obveznic. Vlada mora sprejeti še program financiranja proračuna, ki je podlaga za zadolževanje. Kar zadeva letošnji proračun, so nujni ukrepi, ki bodo nadomestili 60 milijonov evrov izpada od opuščenega dviga DDV: 20 milijonov je ministrstvo že pridobilo z zvišanimi trošarinami na naftne derivate, pripravljen je predlog zakona za obdavčitev sladkanih pijač (s prilivi od 15 do 20 milijonov evrov), ministrstvo je pripravilo še predlog davka na loterijske srečke, kjer bi zbrali približno 20 milijonov evrov na leto.

Slaba banka do konca marca

»Še vedno mislim, da je slabo banko mogoče vzpostaviti v prvih treh mesecih leta ter nato začeti prenos slabih terjatev in čiščenje bančnih bilanc,« je prepričan Šušteršič.

Šušteršič je prepričan, da sta sanacija bank in začetek delovanja slabe banke ta čas najbolj neodložljivi nalogi ekonomske politike. Vlada mora sicer še imenovati štiri neizvršne in tri izvršne direktorje slabe banke (DUTB). »Uspelo nam je pridobiti tri odlične strokovnjake iz tujine, ki so že delovali v slabih bankah v različnih državah, upam, da jih bo vlada imenovala,« je dejal Šušteršič, ki pa o konkretnih imenih ni hotel govoriti. Ministrstvo za finance zdaj skupaj z BS in ECB še pripravlja podzakonske akte in statut slabe banke ter uredbo, ki bo določila način prenašanja terjatev, vrednotenje in kategorije prenosa terjatev. »Tudi s temi dokumenti bomo poskušali še kaj narediti,« je razložil odhajajoči minister.

Zapleti s holdingom

Šušteršič pričakuje, da bo vlada predloge njegovega ministrstva o klasifikaciji državnih naložb, vladne kandidate za nadzornike državnega holdinga in rešitve glede slabe banke, ki čakajo na obravnavo, sprejela, saj so bili ti koalicijsko usklajeni: »Ne vidim razloga, da to ne bi bilo sprejeto.« O kandidatih, ki so jih za nadzorni svet holdinga predlagale poslanske skupine, je menil, da niso najboljša izbira, in ocenil, da je to posledica strankarskih razprtij.

Čeprav se v ponedeljek izteče rok za predložitev imen kandidatov za nadzornike, ekonomsko-socialni svet (ESS) danes ni predlagal svojega kandidata. Predsedujoči ESS Janez Posedi je pojasnil, da so sinidikati sklenili najprej počakati na odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti predvidene sestave nadzornega sveta holdinga. To pobudo je vložilo Združenje svetov delavcev, ki meni, da zakon ne omogoča sodelovanja delavcev pri upravljanju.

Šušteršič je danes ponovil, da v tem ne vidi nobene protiustavnosti. »Razmišljanje, da bi imeli zaposleni v holdingu svojega predstavnika v nadzornem svetu, je neupravičeno, poleg tega je zakon uzakonil nadomestilo – da ima svojega predstavnika ESS,« je dejal minister.

Delodajalci, menda sicer imajo svojega kandidata za nadzorni svet holdinga, a imen nočejo razkriti. Po naših informacijah pa to ni Peter Kraljič, ki se je danes tudi omenjal v tej zvezi.

Šušteršič o gotovinskih transakcijah

Ker je Državljanska lista odšla iz vlade po objavi poročila, ki govori tudi o nepojasnjenih gotovinskih transakcijah premiera Janše, smo ministra vprašali, kakšen je bil lani obseg prijavljenih gotovinskih transakcij, ki jih spremlja urad za preprečevanje pranja denarja (leta 2011 jih je bilo prijavljenih za 1,3 milijarde evrov). Šušteršič je odvrnil, da podatka »nima pri sebi«, da pa »mu urad redno pošilja poročila v zaprtih kuvertah z oznakami zaupnosti. Gotovinske transakcije so vedno pod budnim nadzorom, saj lahko kažejo na nepojasnjen izvor premoženja. Tega ne dokazujejo same po sebi, so pa eden od indicev za možen sum kaznivega dejanja.«

Odhajajočega ministra smo vprašali še, ali ga zanima razpisano prosto delovno mesto guvernerja Banke Slovenije, a se je odgovoru izognil z nasmeškom, rekoč, da mu zmanjkuje časa za branje razpisov.