»Suženjske« zamudne obresti – odlična naložba

Konformno obrestovanje je na kratko obrestovanje obresti,­ za razliko od linearnega, ­»navadnega«, pri katerem se obresti­ obračunavajo samo od glavnice.­ Tak način obrestovanja je bil do leta 2003 tudi praksa sodišč. Seveda zamudne obresti silijo dolžnika k čimprejšnjemu poplačilu dolga, a sodni postopki so dolgi, ljudje pa velikokrat po koncu ne zmorejo poplačati niti glavnice, kaj šele obresti.

Bralec, ki nam je zaupal svojo zgodbo, mora za terjatve iz leta 1995 v znesku 1500 evrov, za katere je dobil izvršbo šele pred sedmimi leti, plačati vrtoglavih 18.000 evrov, od tega je dobrih 16.000 evrov zamudnih obresti.

Različna interpretacija zakona in konflikti interesov

Konformno obrestovanje je bilo uvedeno v času jugoslovanske hiperinflacije, da je takrat glavnica zmogla dohajati napihovanje cen. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je vrhovno sodišče sprejelo načelno pravno mnenje, da se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi. To izjemo načelne prepovedi je predpisal takratni zakon o obrestnih merah zamudnih obresti.

Državni zbor je leta 1995 sprejel nov zakon, v katerem je bil na novo določen način izračunavanja višine obrestne mere, nikjer pa ni omenjal, da se ta obračunava po konformni metodi. A sodišča in banke so še naprej pripisovali obresti glavnicam, saj iz izvršb ni bila jasno opredeljena metoda obračunavanja. Stopnja bogatitve bank in drugih institucij je bila enormno visoka. Konec obrestovanja obresti je v Sloveniji nastopil s sprejemom zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti leta 2003, mnogi pravniki, ki vsa ta leta opozarjajo na gordijski vozel napihovanja dolgov, pa menijo, da bi morali linearne obračune upoštevati od leta 1995, saj je uporaba konformnega načina izrazito nepravična in oderuška.

Do leta 2001 zamudne obresti niso bile omejene z višino glavnice, po 1. januarju 2002 so prenehale teči, ko so dosegle glavnico, s spremembo iz leta 2007 pa je bila spet odpravljena omejitev višine glavnice in so lahko zamudne obresti spet tekle nad njo. Stroka opozarja, da bi sodniki morali določiti način obračunavanja zamudnih obresti,­ vendar so izračun prepustili finančnim strokovnjakom, ki so konformno metodo uporabljali pri bančnih kreditnih razmerjih. Kako se je taka »bančna tehnikalija« vtihotapila v sodni sistem, ni povsem jasno, je pa nedavno pravnik Igor Vuksanović, svetovalec ustavnega sodišča, v uvodu Pravne prakse omenjal metodo konformnega obrestovanja, torej obrestovanja v korist bank, kot primer, da mnogokrat pravni svetovalci pišejo predloge zakonov, hkrati pa ni jasno, ali imajo sami osebne finančne interese ali imajo takšne interese njihovi klienti.

Na 1500 evrov dolga 16.500 obresti

Za boljšo predstavo vzemimo primer: bralec je po več letih pravdanja, kolikor so trajali sodni postopki s tožečo stranko (šlo je za izposojo denarja v kompenzaciji s tehnično opremo), leta 2007 izgubil civilno tožbo. Ob njeni pravnomočnosti je moral leta 1995 izposojeni znesek v višini 360.000 tolarjev (okoli 1500 evrov) vrniti upniku z vsemi zamudnimi obrestmi. Obresti so se od leta 1995 do 2003 obračunavale po konformni metodi, po sprejetju novega zakona, ki je uzakonil linearno metodo obračunavanja, junija 2003 pa po linearni.

Ob tem bralec opozarja, da so mu obresti, tudi po uveljavitvi linearne metode, prišteli k do tedaj že konformno obrestovani glavnici. Njegov dolg je sicer od leta 2007 pod izvršbo in se redno mesečno nakazuje iz njegovega osebnega dohodka. Do danes je dolžnik poplačal 13.000 evrov, a celoten dolg znaša 17.900 evrov, od tega bo kar 16.484 evrov zamudnih obresti.

Zamudne obresti naj tečejo tri leta

Težava ni samo v dvoumni metodi obračunavanja, ampak predvsem to, da so sodni postopki dolgi, med čakanjem na razsodbe pa zamudne obresti kar naraščajo – to je pravzaprav odlično »naložen« denar, meni tudi prof. dr. Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete, ki že več let opozarja na to problematiko. Pravi, da bi morali zakon spremeniti tako, da bi zamudne obresti tekle tri leta, kolikor navadno trajajo takšni sodni postopki, oziroma bi po določenem času prenehale, dokler spor ne bi bil rešen. Ob tem poudarja, da imajo tudi dolžniki pravico, da se branijo. Bogatejšim upnikom se seveda pri takšnih obravnavah ne mudi, saj jim v primeru zanje ugodno rešene izvršbe pripadajo zneski z vsemi nakopičenimi obrestmi. Ob tem Ivanjko omeni, da marsikdo plačuje še za terjatve iz devetdesetih let.

Med najbolj prizadetimi so bile pravne osebe, izbrisane leta 1999 (takrat smo uvedli institut izbrisa v naš pravni sistem). Terjatve družb, ki so v začetku devetdesetih prenehale poslovati in je bil zoper njih izdan izvršilni predlog, so ob izbrisu prešle na družbenike. To so ogromne vsote, ki so mnoge pahnile v osebne stiske in jih uničile, a to zaradi sramu skrivajo, pove dr. Ivanjko, ki omenja, da po gospodarskih krizah sledijo tudi procesi zaščite dolžnikov, saj so dolgovi tako visoki, da jih posamezniki ne bi nikoli poplačali. Kot primer navaja predlagane spremembe zakona o obrestnih merah na Hrvaškem.

Prezadolženosti so se lotili tudi na Hrvaškem

Da so dolgovi, zlasti zamudne obresti, velik problem za državljane in podjetja ter da bi zato morali biti zakonsko omejeni, je v začetku meseca dejal hrvaški finančni minister Boris Lalovac, ki je napovedal tudi spremembe zakona o zamudnih obrestih (akt je trenutno v razpravi v saboru). Dolg na Hrvaškem je trenutno težak 59,6 milijarde kun, od tega pravne osebe dolgujejo 32,4 milijarde in fizične 27,1 milijarde kun. Temu je treba prišteti še 24,2 milijarde zamudnih obresti. Lahko sklepamo, da upniki ne bodo dobili plačane niti glavnice, kaj šele zamudnih obresti, je povedal za hrvaške medije. Dolgovi državljanov so eksplodirali, je bil slikovit in dodal, da gre za suženjstvo ter da mora tu država pomagati in poskrbeti za gospodarsko okrevanje.

Kaj veliko sicer tistim, ki jih bremenijo dolgovi z zamudnimi obrestmi, ni storiti, ko je enkrat sodba pravnomočna. Za ljudi brez premoženja pride v poštev osebni stečaj, za druge se trenutno bolj splača vzeti bančni kredit in z njim odplačati preostali dolg, saj so obresti pri kreditu nižje od zamudnih obresti.