Tiskane izdaje
Ljubljana – Svet Evrope je Sloveniji odobril izvajanje zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić, ki se nanaša na tožbo nekdanjih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke v podružnicah v Sarajevu in Zagrebu. Razpravo o ukrepih je sicer zahtevala slovenska stran.
Slovenija je bila na podlagi sodbe ESČP primorana v letu dni sprejeti zakon, ki določa način njene izvršitve. Ukrepe sta predstavnikom članic Sveta Evrope v Strasbourgu predstavila minister za pravosodje Goran Klemenčič − ki je države pozval, da potrdijo ustreznost slovenske sistemske rešitve in s tem omogočijo, da se bodo lahko začeli verifikacija zahtevkov in izplačila varčevalcem − in državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin. Po drugi strani pa sta »predstavnika Bosne in Hercegovine in Hrvaške predstavila stališča, ki nasprotujejo slovenski sistemski rešitvi v njenih ključnih delih. Državi se nista strinjali predvsem z določitvijo obrestne mere v zakonu ter krogom upravičencev do izplačil, kot je urejen v zakonu. Trdili sta, da slovenski zakon ni skladen s sodbo. Njunih stališč ni podprla nobena država,« so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve − in dodali, da so »države članice soglasno in odločno podprle slovenske ukrepe«.
Zelena luč sveta odbora ministrskih namestnikov sveta Evrope za človekove pravice pomeni, da Slovenija lahko začne izvajati sodbo ESČP, po drugi strani pa naj bi bil s to odločitvijo postavljen tudi precedens za druge pritožnike, nekdanje devizne varčevalce iz podružnic nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu.
Odbor SE je v sklepih pozdravil prijateljsko poravnavo s prvima pritožnikoma Emino Ališić in Azizom Sadžakom, ki sta se s Slovenijo že poravnala, kot določa zakon, Slovenijo pa pozval, da nadaljuje v začrtani smeri in zagotovi, da bo pripravljena shema začela pravočasno delovati.
Procedura bo lahko stekla
Procedura za poplačilo varčevalcev bo zdaj lahko stekla. Javni poziv za vlaganje zahtev varčevalcev bo tako objavljen najkasneje 2. novembra. Kot so v začetku meseca zatrdili na ministrstvu za finance, je tedaj minister za finance izdal navodilo, ki bo objavljeno tudi v slovenskem uradnem listu in vsaj v dveh dnevnih časopisih v BiH in na Hrvaškem. Rok za vlaganje zahtev varčevalcev bo začel teči 1. decembra letos in bo trajal do konca leta 2017. Rok za odločanje bo tri mesece od prejema popolne vloge, izplačilo pa bo opravljeno mesec dni po pravnomočnosti odločbe.
Finančne posledice
Sodba ESČP, ki jo uveljavlja omenjeni zakon, bo dodatno breme za slovenske javne finance: po vladni oceni bodo finančne posledice znašale 385 milijonov evrov, s tem denarjem pa naj bi na način, kot ga je potrdil SE, poplačali do 230.000 varčevalcev. Ta vsota vključuje glavnico v podružnicah LB v Zagrebu in Sarajevu, obresti do 31. decembra 2015 ter administrativne in druge stroške, povezane z izvedbo verifikacijskega postopka in z izplačili.
Finančne posledice bo predvidoma občutil zlasti državni proračun za 2016, ki ga je vlada sprejela v nedeljo. V njem bo, kot je pred kratkim omenila državna sekretarka Irena Sodin, za poplačilo varčevalcev namenjenih približno 220 milijonov evrov, preostanek bo zajet v proračun 2017, manjši del pa tudi v proračunu 2018.
Sodba ESČP seveda zajema le en, varčevalski del zgodbe o podružnicah LB v Zagrebu in Sarajevu − obe sta že zdavnaj ugasnili, prva ker ni dobila licence hrvaških oblasti, drugo pa so bosanske oblasti preprosto nacionalizirale. Drugi del zgodbe so terjatve obeh podružnic do hrvaških, bosanskih in drugih podjetij − to pa je stvar, kjer slovenska stran doslej ni znala predstaviti in uveljaviti svojih interesov.
