Tiskane izdaje
Ljubljana − V slovensko finančno upravo se iz številnih držav že samodejno stekajo podatki o finančnih računih, ki jih imajo slovenski rezidenti v ustanovah na njihovem območju. Avstrija, kjer je slovenskih računov največ, si je tudi v tem primeru izposlovala odlog. Bančniki pri sosedih se pripravljajo na novo ureditev − dve slovenski ustanovi sta o tem pripravili posvet.
V finančnih ustanovah v Avstriji je približno tretjina računov, ki so jih slovenski državljani doslej prijavili finančni upravi. Neuradni viri navajajo, da je pri severnih sosedih v resnici najmanj okoli 30.000 slovenskih računov, širše zunaj meja Slovenije pa najbrž kakšnih 100.000.
Slovenska finančna uprava (Furs) bo zaradi čedalje širše avtomatične izmenjave podatkov med državami postopoma natančno vedela, kje po svetu imajo njeni davčni zavezanci finančne račune − plačilne, transakcijske (TRR), depozitne, skrbniške in druge vrste računov. Pri depozitnih računih − to so na primer poslovni, čekovni in varčevalni − bo samodejno potekala tudi izmenjava podatkov o bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.
Finančne uprave sicer že dolgo sodelujejo tudi na podlagi dvostranskih sporazumov, po tako imenovanem sindikalnem načelu. Poleg tega lahko Slovenija od Avstrije ali druge države že zdaj dobi podatke za določenega zavezanca, če tujo davčno službo zanje zaprosi zaradi preiskave davčne utaje.
Švicarji ponudijo ček
Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na svoji spletni strani objavila seznam držav, ki so podpisale sporazum o izmenjavi podatkov o finančnih računih v letu 2017 ali 2018, ko se bodo (septembra) v Slovenijo začeli avtomatično stekati tudi podatki iz Švice. Odkar so zaradi bančnih računov na Švicarje pritisnili Američani, ti nočejo tvegati nobenega škandala v zvezi z bančnimi računi.
»Poznam primere, ko švicarski bančniki pridejo k svoji stranki v Slovenijo. Zahtevajo, naj jim najpozneje v enem mesecu izroči podatke, da so o svojem računu in obdavčljivih dohodkih obvestili Furs. V nasprotnem primeru stranki ponudijo ček, s katerim lahko kjer koli dvigne denar s svojega računa v njihovi banki. To seveda pomeni, da bo za dvig kmalu izvedel tudi Furs,« pripoveduje poslovnež, ki ima tudi sam račun v tujini, a je o njem obvestil finančno upravo že leta 2009, ko je slovenske državljane prvič pozvala, naj ji sporočijo podatke.
Švicarji bodo prvo izmenjavo podatkov o računih s Slovenijo opravili do 30. septembra 2018. Po pojasnilih Fursa bodo vanjo zajeli nove račune, odprte po 1. januarju 2017, in še veljavne starejše, ki so jih lastniki odprli do konca leta 2016.
Evropska direktiva o samodejni izmenjavi podatkov zaradi obdavčitve je Avstriji omogočila, da jo začne izvajati pozneje kot druge članice: prvo avtomatično izmenjavo podatkov o računih tujih rezidentov je dolžna opraviti do 30. septembra 2018.
Avstrija se je na svojo pobudo zavezala, da tega odstopanja ne bo izkoristila v celoti, ampak bo prvo izmenjavo opravila septembra 2017, a v omejenem obsegu. Vanjo bo namreč vključila le račune posameznikov in podjetij, odprte od 1. oktobra 2016 do 31. decembra 2016, popolno izmenjavo bo zagotavljala od septembra 2018.
Razkritje lastnikov bančnih računov njihovim matičnim državam bo velik preobrat za Avstrijo, zato se na novo ureditev pripravljajo tako na ministrstvu za finance kot bančniki. Kot je mogoče izvedeti iz vabila, ki ga je na svoji spletni strani objavila Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, sta zveza in Posojilnica Bank eGen pripravili posvet z naslovom Nova avstrijska zakonodaja − bančni računi ter kompetence avstrijske davčne uprave. Nanj sta povabili davčnega svetovalca Darka Končana ter regionalnega menedžerja avstrijskega ministrstva za finance dr. Mariana Wakouniga. Posvet je potekal na Posojilnici Bank v Celovcu.
Najslabši člen je 68. a
Kaj torej slovenskim državljanom, ki imajo račune v avstrijskih finančnih ustanovah, a jih še niso prijavili Fursu, svetuje Darko Končan? »Vsekakor jim svetujem, naj račun prijavijo. Če ima lastnik na tem računu neko vlogo že več kot deset let, bo povsem neobdavčen, denar lahko prenese na drug račun in ga brez težav uporablja,« odgovarja sogovornik.
Slovenska finančna uprava je državljane julija 2009 prvič pozvala, naj ji poročajo o računih v tujini – zanimali so jo obresti, dividende in drugi obdavčljivi viri. Prvo leto je dobila prijave za le 2841 računov, sčasoma se je precej povečala, a nikoli tako kot zdaj, ko se lastniki bojijo avtomatične izmenjave podatkov, tako da zdaj v Fursu ugotavljajo: »Z novim načinom izmenjave podatkov bomo lažje izvajali nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti. Ukrep pa bo vsekakor deloval tudi preventivno. V zadnjih devetih mesecih in pol se je število zavezancev, ki so prijavili račune v tujini, povečalo za kar 46 odstotkov.«
Predvidena kazen za neprijavljeni račun znaša za posameznika od 200 do 1200 evrov. Računa ni mogoče prijaviti prek samoprijave, prijava pri Fursu pa bo z njim razkrila tudi neprijavljene obresti ali druge vrste obdavčljivega dohodka, poudarja davčni svetovalec Darko Končan: »S samoprijavo je sicer mogoče poročati le o dohodkih za pet let. Kljub temu strankam svetujem, naj prijavijo dohodke za deset let, torej za obdobje absolutnega zastaralnega roka. Tako ne bo mogoče reči, da ima zavezanec nenapovedane dohodke.« Potem ko zavezanec s samoprijavo razkrije dohodke za pet let, se bo Furs morda odločil, da bo preveril še, kaj se je s premoženjem dogajalo med šestim in desetim letom:
»Tu pa se lahko odloči tudi, da bo uporabil 68. a člen davčnega postopka o prirastu premoženja in zavezancu naložil 70-odstotno dajatev.«
Po pojasnilih davčnih svetovalcev je pri računih, starejših od deset let, ki jih je treba prijaviti, že prišlo do zastaranja za odmero davka na dohodke, ki jih prinašajo.
