Tiskane izdaje
Zaradi odločitve švicarske centralne banke (SNB), da po treh letih odpravi omejitev rasti franka v primerjavi z evrom, je ta valuta zrasla za približno petino, s čimer so se izničili prenekateri že plačani obroki posojil. Potrošnik, ki je v začetku leta 2007 najel posojilo v protivrednosti 40.000 frankov z odplačilno dobo 15 let, je v osmih letih vrnil slabo polovico dolga, ostalo mu je še 22.500 frankov obveznosti do banke, kar je še v četrtek zjutraj pomenilo približno 18.700 evrov. Že čez nekaj ur, po odločitvi SNB, je bil praktično na začetku - dolg v evrih je poskočil na skoraj 22.000 evrov, pri čemer je bila protivrednost najetega posojila ob podpisu pogodbe manj kot 25.000 evrov.
Včeraj, okrog 14. ure, je bilo treba za frank odšteti 1,0170 evra, potem ko je do četrtka, ko je centralna banka po treh letih odpravila mejo vrednosti, frank lahko stal največ 0,833 evra. SNB je namreč v četrtek nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti pri 1,20 franka za evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Za to razmerje se je SNB odločila leta 2011, da bi tako zaradi krize evrskega območja zaščitila švicarsko gospodarstvo, ki mu je močan tečaj franka škodil.
Začelo se je pred desetletjem
Prvi potrošniki so se že leta 2004 začeli odločati za posojila - predvsem so bili to dolgoročni stanovanjski krediti - vezana na švicarske franke, ker je vrednost te valute v primerjavi z evrom takrat, in še do druge polovice leta 2007, padala. Zato je bilo takšno posojilo ugodnejše kot evrsko, na tveganja, ki so si jih s tem naprtili posamezniki, pa so nekateri opozarjali bolj, drugi pa malo manj. Tudi banke so ubrale različno politiko. Za nekatere je bilo popolnoma samoumevno, da bo stranka izbrala franke, bankirja je bilo treba malodane prositi, da je pripravil tudi informativni izračun v evrih, medtem ko so druge zaradi bolj odklonilnega odnosa lahko celo izgubljale: »Če mi ne boste omogočili posojila v frankih, grem pa drugam, kjer ga bom dobil.« In so šli. Redki so se takrat spraševali, kaj pomeni tako imenovano valutno tveganje, na katerega smo opozarjali tudi v Delu. Zadolžiti se je najbolj smotrno v valuti, v kateri prejemaš plačo, so opozarjali finančni svetovalci in nekatere banke. Banka Slovenije je na tveganja opozorila leta 2005, leta 2006 pa so, kot navajajo, vodstvom bank poslali poseben poziv o tem. Konec tega leta je bila v Sloveniji petina vseh posojil vezana na franke, maja 2008 pa že več kot 30 odstotkov. Sredi 2011 jih je bilo še 22 odstotkov, to je nekaj več kot 1,3 milijona frankov.
In kje je bila draž in je zdaj težava? Banka posojila vodi v frankih, v katerih mora potrošnik tudi plačevati mesečne obroke. Torej jih mora vsak mesec kupiti (in za nakup plačati provizijo). V obdobju, ko je vrednost franka padala, je kreditojemalec imel čedalje manjši strošek za nakup, zdaj pa je obratno.
Odzivi bank
V vseh bankah, s katerimi smo včeraj govorili, so prejemali klice posojilojemalcev z vprašanji, kaj zdaj. A žal je prepozno. V UniCreditu, kjer teh posojil že šest let sploh ne ponujajo, so povedali, da so stranke s krediti v frankih v zadnjih letih vabili na sestanke, kjer so jih seznanili z možnostjo in pogoji konverzije v evrsko posojilo. »Konverzij je bilo kljub nasvetom, naj stranke to uredijo, manj od naših pričakovanj. Strankam smo z nasveti na voljo ves čas in večkrat smo svetovali konverzijo - odvisno od primera do primera in predvsem preostale zapadlosti kredita. Vendar, ne glede na naše nasvete, stranka se mora sama odločiti, kaj bo storila,« pa so pojasnili v Hypo banki, kjer imajo na področju poslovanja z občani kar tretjino vseh stanovanjskih kreditov v švicarskih frankih.
Na vprašanje, ali se po podražitvi franka odločiti za odplačilo preostalega dolga z najemom novega posojila, ni enoznačnega odgovora. »Pri dolgoročnih kreditih, sploh tistih z ročnostjo deset let in več, je smiselno razmisliti o konverziji v evre. Če pa ima stranka samo še nekaj obrokov za odplačilo, svetujemo, naj ne naredi ničesar, ker je pričujoča sprememba skoraj ne zadeva,« sporočajo iz Hypa. Kot smo izvedeli iz ene izmed bank, je konkreten izračun pokazal, da so obrestne mere zdaj bistveno višje, kot so bile v času, ko je potrošnik najel posojilo, tako da bi ga skupaj z vsemi stroški zamenjava stala več, kot če vztraja v frankih. A odplačati mora še manjši delež obveznosti. Preden se nekdo odloči za spremembo, je smiselno, da se na banki pozanima o možnostih.
Potrošniška organizacija terja ukrepe
Posebej zaskrbljeni za usodo potrošnikov so v Zvezi potrošnikov Slovenije. Na finančno in gospodarsko ministrstvo so se obrnili s »pozivom k zaščiti potrošnikov-kreditojemalcev pred gibanjem valutnih tečajev«. Dosedanji pozivi bankam namreč niso obrodili sadov.
Potrošniška organizacija terja hitre ukrepe, ki bodo zaščitili potrošnike pred trenutnimi tržnimi pretresi, pa tudi pred podobnimi šoki v prihodnosti. Zahtevo utemeljuje z okoliščinami, ki so ljudi privedle v brezizhoden položaj: takšne kredite so večinoma najemali zato, ker so jim jih ob pomanjkljivem in zavajajočem informiranju aktivno ponujale banke. Gre za odnos med dvema partnerjema, zato bi morale banke prevzeti del odgovornosti za nastalo škodo. Nenazadnje je tudi veljavna bančna in potrošniška zakonodaja napisana v tem duhu, od kreditodajalca zahteva poprejšnje skrbno preverjanje kreditne sposobnosti in informiranje o vseh tveganjih posla. Torej bi morali podobno reševati tudi težave, ki izhajajo iz preteklosti.
O tem, kakšni natančno bi lahko bili ukrepi, v potrošniški organizaciji niso razglabljali. Boštjan Krisper, vodja oddelka financ na ZPS, na vprašanje Dela odgovarja, da bi lahko sledili praksam nekaterih drugih evropskih držav. Ukrepe naj domisli država v sozvočju z bankami.
Vsekakor bi morala biti poanta v upoštevanju soodgovornosti bank. Z njimi bi morali omejiti že nastalo škodo in preprečiti, da potrošniki ne bi bili izpostavljeni novim, dodatnim tveganjem. Da zaradi prezadolženosti (ob padanju cen nepremičnin) banke naključno ne bi zahtevale še dozavarovanja pri hipotekarnih kreditih ali da ne bi prišlo do množičnih izvršb. »Slovenski potrošniki, ki so najeli kredit za financiranje strehe nad svojo glavo, ne smejo več ostati talci monetarne politike tretjih držav in drugih tržnih trendov,« vztrajajo v ZPS.
Presenečeni trg
»Odločitev švicarske centralne banke, da sprosti tečaj domače valute v razmerju do evra, je bila popolnoma nepričakovana. Zadnja leta je vztrajno ponavljala, da bo z največjo odločnostjo branila tečaj franka, trg je to spoštoval in jemal resno do četrtka, ko so centralni bankirji podali izjavo, da tega ne bodo več počeli. Pri drugih centralnih bankah smo že vajeni, da pripravljajo teren na spremembo denarne politike, pri švicarskem franku pa takšnega signala ni bilo, saj SNB ni niti namignila, da se pripravlja na morebitno sprostitev tečaja domače valute. Trg je bil popolnoma presenečen, kar je jasno razvidno iz gibanja tečaja švicarskega franka v zadnjih dveh dneh,« je komentiral vodja analiz v NLB Skladih Blaž Hribar.
Kratkoročno v NLB Skladih ne pričakujejo dodatnih presenečenj ali nadaljnje močne rasti franka, srednjeročno ali dolgoročno pa bo za vrednost evra v primerjavi s frankom odločilno, kako močno ali šibko bo gospodarsko okrevanje evroobmočja, še dodaja Hribar.
Tudi Matej Šimnic, analitik Alte Invest, se strinja, da je bila odločitev SNB presenečenje, je pa z vidika prihodnje politike Evropske centralne banke (ECB) razumljiva, meni sogovornik. »ECB v zadnjih letih s svojimi ukrepi ni bistveno vplivala na valutna razmerja, SNB pa je s posegi morala predvsem izničevati povečano povpraševanje, katerega podlaga je bila panika pred propadom evrskega območja in špekulacij o prihodnjem tiskanju denarja. Predvsem slednje se zna v prihodnje uresničiti, saj vse bolj kaže, da bo ECB začela kupovati državne obveznice držav evrskega območja, tem korakom pa bi Švicarji zelo težko sledili. Kratkoročno bo gibanje razmerja med frankom in evrom odvisno od prihodnjih monetarnih politik obeh bank. Na eni strani od tiskanja denarja ECB ter ukrepov in politike obrestne mere SNB. Dolgoročno pa bo najverjetneje vse odvisno od okrevanja Evrope in morebitnih gospodarskih vplivov, ki jih bo apreciacija franka imela na švicarsko gospodarstvo,« ugotavlja Šimnic.
Švicarji se veselijo razprodaj v Nemčiji
Odločitev glavne banke je včeraj precej odmevala tudi v Švici: izvršni direktor H. Moser & Cie, 187 let stare družbe, ki izdeluje prestižne ure, je pisal centralni banki, da jih lahko ta poteza pripelje do propada, saj ukrep dviguje stroške izvoznikov. Ta prestižni izdelovalec ur jih kar 95 odstotkov proda zunaj Švice, je poročal Reuters. To bojazen je potrdilo tudi švicarsko poslovno združenje, ki je opozorilo, da bi lahko zaradi odločitve SNB utrpela škodo predvsem švicarski izvoz in turizem. Včeraj so na odločitev letele številne kritike. Anatole Kaletsy, vodilni ekonomist finančne družbe Gavekal Dragonomics, je za Neue Zürcher Zeitung dejal, da lahko odločitev centralne banke spodkoplje njeno verodostojnost, članek so celo naslovili - Ali so vsi centralni bankirji lažnivci. Nemški Süddeutsche Zeitung je v prispevku Gigantska zimska razprodaja ugotavljal, da investitorji, izvozniki in turisti iz tujine preklinjajo odločitev centralne banke, a po drugi strani, da mnogi Švicarji računajo na velike razprodaje tik za mejo v nemškem Constanzu ob Bodenskem jezeru.
