Ta mesec znana usoda NLB

Ljubljana – V prihodnjih tednih naj bi po neuradnih informacijah Slovenija poskušala pridobiti soglasje evropske komisije o redefiniciji zavez glede prodaje največje banke. To, kakšne načrte ima Slovenija s prodajo NLB, menda zanima tudi predstavnike evropske komisije, ki so Slovenijo obiskali decembra. Zanimalo naj bi jih, ali bodo načrti s prodajo največje banke upočasnjeni, pri čemer naj bi slovensko stran opomnili, da mora Slovenija, če želi načrte spremeniti, čim prej začeti ustrezni postopek.

Več sogovornikov je za Delo potrdilo neuradne informacije, da so povečane priprave na dosego dogovora o odlogu prodaje NLB. To bi morali, kot je znano, glede na zaveze Bruslju, prodati do konca letošnjega leta. Pogajanja o morebitnih spremembah zavez, danih Bruslju, bodo sicer v celoti v domeni vlade oziroma ministrstva za finance, medtem ko SDH, ki vodi prodajni postopek, lahko čaka zgolj na razplet.

»SDH nima pristojnosti glede morebitnih pogajanj države z evropsko komisijo o preložitvi prodaje NLB, zato s tem povezanih vprašanj SDH ne more komentirati,« pravijo v državnem holdingu. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da Slovenija uradne prošnje za podaljšanje roka za prodajo NLB ni vložila, pri tem pa ponavljajo, da država zaveze, dane evropski komisiji, izpolnjuje, »res pa je, da je treba rešiti nekatera pravna vprašanja«.

Neuradnih informacij o tem, da NLB letos ne bo prodana, ne komentirajo niti v NLB niti njen prvi nadzornik Primož Karpe. Ta je privatizaciji sicer naklonjen, saj je po njegovem mnenju zasebna lastnina bolje upravljana. »Dodatna pogajanja o redefiniciji zavez so seveda mogoča,« dodaja Karpe in poudarja, da bo odločitev o prodaji oziroma neprodaji banke predvsem politična.

Prodajni izkupiček ogrožajo hrvaški varčevalci

O prizadevanjih za zamik prodaje NLB se sicer govori že dolgo. Že lani jeseni je tovrstne načrte razkril tudi predsednik vlade Miro Cerar. Ta se je pri tem skliceval predvsem na negotovosti glede brexita in na nestabilnost na finančnih trgih, medtem ko naj bi prodajalca, torej SDH, skrbel predvsem vpliv nerešenih vprašanj, povezanih z državo, na prodajno ceno. Če je težava z izbrisanimi obvezničarji banke z razsodbo ustavnega sodišča vsaj delno rešena, je nejasen vpliv odločitve o poplačilu hrvaških varčevalcev.

Banko želijo po naših informacijah še pred prodajo »očistiti teh zavez, saj da bi morebitni kupec nejasnosti gotovo vključil v ceno«. Prav na nerešena pravna vprašanja, ki lahko pomembno vplivajo na prodajno ceno, so po naših informacijah premiera decembra opozorili tudi nekateri strokovnjaki.

Če ne bo odloga, gre v prodajo najmanj četrtina NLB

Odgovor na vprašanje, ali bi evropska komisija privolila v preložitev roka, ki se skladno z danimi zavezami ob državni dokapitalizaciji banke izteče konec leta, naj bi bil znan že do konca januarja. Če Bruselj v odlog ne bi privolil, bo SDH spomladi začel prodajni postopek, ko naj bi naprodaj s prvo javno ponudbo delnic (IPO) ponudil vsaj 25-odstotni delež banke. Spomladi bodo znani tudi rezultati poslovanja; NLB posluje dobro. Po zadnjih objavljenih podatkih je na področju ključnih aktivnosti poslovanja (poslovanje s prebivalstvom, s ključnimi, srednje velikimi in malimi podjetji v Sloveniji ter poslovanje strateških družb na tujih trgih) dobiček povečala za 18 odstotkov, devetmesečni čisti dobiček skupine pa je presegel 91 milijonov evrov. Skoraj polovico ga skupina ustvari v hčerinskih bankah na območju nekdanje SFRJ. Prav mreža v tujini bi bila sicer, če zaveze Bruslju ne bodo redefinirane in če Slovenija sama postopka prodaje ne bi začela, tista, ki bi jo namesto nas v prodajo ponudil sam Bruselj.