Točno opoldne bančna diagnoza ECB

Berlin - Petindvajset evrskih bank je padlo na stresnem testu, poročajo pri tiskovni agenciji Bloomberg, čeprav so nekatere že naredile popravni izpit. »Celovito oceno« 130 finančnih ustanov iz osemnajstih držav evrskega območja in Litve, ki se mu bo pridružila prvega januarja, so na temelju bilanc ob koncu lanskega leta ter v sodelovanju z nadzornimi telesi držav izvedli pri Evropski centralni banki.

Na uradne zaključke skoraj enoletnega preverjanja zdravja največjih in sistemsko pomembnih bank evrskega območja, pa tudi tistih, ki že prejemajo pomoč iz reševalnih skladov, bo treba počakati do danes opoldne, neuradnih ocen pa je že nekaj. Po različnih virih naj bi se najslabše izkazale tri grške in italijanske banke, poleg njih še irska, ciprska in portugalska, agencija Reuters omenja tudi slovenske banke, slišati je o slabem položaju dveh avstrijskih bank. Teste naj bi prestale vse nemške banke, pa čeprav naj bi se med štiriindvajsetimi pregledanimi tla najbolj majala finančnim podpornikom ladjedelništva kot HSH Nordbank in Nord LB, največjo nemško (in evropsko) banko Deutsche Bank AG pa pretresajo afere zaradi manipulacij na deviznih in drugih trgih. Zdrave ali ozdravljene naj bi bile francoske banke, prijetno naj bi presenetile tudi španske.

Ameriška finančna ustanova Citigroup po pisanju Bloomberga ocenjuje, da največjim bankam evrskega območja še vedno primanjkuje šest milijard evrov kapitala. Tistim, ki so dovolj kapitala pridobile že v letošnjem letu, ne bo treba uvajati dodatnih ukrepov, druge, ki tega niso mogle narediti, pa bodo imele za dokapitalizacijo in utrditev proti krizam na voljo več mesecev. Domnevajo pa, da so se tudi najbolj majave že pripravile na objavo testov in že zaradi pomiritve investitorjev ne bodo tako dolgo čakale z rešitvami, v resnih primerih pričakujejo že današnje napovedi ukrepov. Zaželeno je, da banke same poskrbijo za novi kapital in da samo v skrajni sili priskočijo na pomoč države ali celo evropski mehanizem stabilnosti ESM. Vrsto evrskih in nekaj drugih evropskih bank pa so preverili tudi pri Evropski bančni agenciji (EBA) s sedežem v Londonu.

Po zadnjih finančnih in dolžniških krizah so evropske banke prestale že dva bančna testa v organizaciji Evropske bančne agencije, na območju, kjer za več kot osemdeset odstotkov posojil poskrbijo banke, pa tako imenovani kreditni krč skrbi še naprej. Svet ECB pod predsednikom Mariom Draghijem že odgovarja z rekordno nizkimi, delno celo negativnimi obrestnimi merami, pravkar so začeli bankam odkupovati tudi problematične zasebne kredite, a se položaj še ni bistveno izboljšal. Sedanja »celovita ocena« za razliko od prejšnjih stresnih testov na ravni EU poleg odpornosti na finančne krize pregleduje tudi kakovost bančnih sredstev.

Kot naslednji korak bo ECB četrtega novembra prevzela nadzor nad največjimi in sistemsko pomembnimi bankami evrskega območja, potem ko so zadnje krize marsikje pokazale pomanjkljivosti državnega nadzora. Najbolj črnogledi pa se bojijo, da bodo imeli tudi novi nadzorniki polne roke, saj pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) verjamejo, da le slaba tretjina evropskih bank premore dolgoročno uspešen poslovni model. V ZDA, kjer so po krizi veliko bolj odločno pometli s slabimi bankami ter se lahko pohvalijo z višjo gospodarsko rastjo, naj bi bilo takšnih že osemdeset odstotkov. Pri tem pa najbolj zagrizeni kritiki za slab položaj evrskega bančništva obtožujejo kar Evropsko centralno banko, saj naj bi doslej tudi močno obolelim omogočala životarjenje.