Trdna rast Slovenije sredi razburkanih voda

Evropska komisija napoveduje Sloveniji nadaljevanje trdne in razmeroma visoke rasti.

pon, 13.02.2017, 11:08; spremenjen: 17:29

Bruselj − Slovenski BDP naj bi se letos in prihodnje leto zvišal za tri odstotke. Jesenska napoved za obe leti je bila nekoliko nižja, 2,6 in 2,2 odstotka. V Bruslju ugotavljajo, da bosta glavna motorja rasti zasebna potrošnja in izvoz. Potrošnja se krepi z rastočo zaposlenostjo, plačami in zaupanjem potrošnikov. Tudi izvoz se povečuje z visoko stopnjo, a njegov neto prispevek k rasti se zmanjšuje, saj raste tudi uvoz.

V Bruslju sicer ugotavljajo, da so se znižale javne gradbene naložbe. To povezujejo s koncem prejšnjega programa financiranja iz proračuna EU. V evropski komisiji sicer pričakujejo, da se bo s krepitvijo domačega povpraševanja in manjšim pritiskom, povezanim z razdolževanjem, presežek tekočega računa plačilne bilance začeli zniževati.

Če bi črpanje denarja iz proračuna EU hitrejše, kot je pričakovano, bi utegnila biti rast slovenskega BDP še višja. Negativna tveganja so povezana predvsem z geopolitičnimi napetostmi, ki bi utegnile zmanjšati trgovino, pa tudi z rastjo cen energije in surovin.

Inflacija, ki je bila doslej v Sloveniji izrazito nizka, se bo okrepila in prihodnje leto naj bi že presegla dva odstotka.

Tudi zniževanje javnofinančnega primanjkljaja se bo nadaljevalo: letos na 1,7 in prihodnje leto že na 1,4 odstotka BDP. Letošnje znižanje pripisujejo višjim prihodkom, manjšim subvencijam od pričakovanih in krčenju javnih naložb, povezanim s koncem programov EU. Kot tveganje za javne finance obravnavajo fiskalne posledice delovanja DUTB in enkratnih stroškov, ki utegnejo nastati v sodnih postopkih, denimo v primeru sklada kmetijskih zemljišč.

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Bruselj sicer Sloveniji napoveduje poslabšanje strukturnega ravnotežja. Strukturni primanjkljaj se bo z 1,9 odstotka lani poviševal in bo prihodnje leto znašal že 2,6 odstotka. Po bruseljskih priporočilih pa bi se moral zniževati. V strukturnem ravnotežju se ne upoštevajo ciklična gibanja.

Razburkane vode za Evropo

Evropsko gospodarstvo bo letos sicer v razburkanih vodah. Gospodarska rast naj bi znašala 1,6 odstotka letos in 1,8 odstotka prihodnje leto. Podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis je opozoril, da ob zviševanju inflacije ne moremo pričakovati, da bo monetarno spodbujanje (ki ga izvaja ECB) trajalo večno.

Gospodarski komisar Pierre Moscovici pa je ocenil, da se je evropsko gospodarstvo v zadnjem letu pokazalo kot odporno na številne šoke. Rast bodo imele vse članice.

Bruselj sicer vidi kopico tveganja za prihodnjo rast v območju z evrom. Rast BDP bo z 1,6 odstotka že tako za 0,1 odstotne točke nižja kot lani.

Moscovici je med glavnimi tveganji navedel fiskalno in gospodarsko politiko ZDA. Sicer Bruselj še pogreša bolj konkreten gospodarski okvir nove ameriške administracije. Pričakovani so bolj protekcionistični prijemi. Tudi pot, po kateri bo Združeno kraljestvo odšlo iz EU, še ni jasna

Med tveganji za rast navajajo še odločitve na monetarnem področju, geopolitične napetosti, krhkost bančnega sektorja. Vse skupaj spremljajo še politična negotovost, povezana z volitvami v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Tudi politična stabilnost v državah, kakršna je Italija, je ogrožena.

GZS: Zdaj pravi čas za resne reforme

Napoved Evropske komisije za Slovenijo je zelo ambiciozna in temelji na rasti zasebne potrošnje. Ta bo rasla zaradi boljših razmer na trgu dela in zaradi rasti posojil, so se na zimsko napoved iz Bruslja odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer vlado pozivajo k uresničitvi reform.

»Napovedana rast naj bi bila skoraj še enkrat višja kot v evroobmočju. Tudi izvozna pričakovanja izkazujejo visoko rast povpraševanja po našem blagu v naših glavnih izvoznih partnericah. Negotova je tudi dinamika črpanja investicij iz skladov EU. Tako visoka gospodarska rast seveda ni vzdržna. Po naši oceni je dolgoročna vzdržna gospodarska rast za Slovenijo med 1,8 in dva odstotka,« je za Delo povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri analitiki GZS.

Visok porast inflacije in približevanje naravni stopnji brezposelnosti po njegovem mnenju »dokazujeta, da se nevarno bližamo obdobju 2007-2008. Ob obratu poslovnega cikla, ki bo najbrž spet pogojen od zunaj (padec povpraševanja na izvoznih trgih), se bo javno-finančni primanjkljaj spet hitro močno povečal, svarijo na zbornici. Pretekle izkušnja nas učijo, da kriz ni mogoče napovedati, vendar so njihovi vzorci ponavljajoči.«

Gospodarske razmere, v katerih smo zdaj, so torej idealne za resno implementacijo strukturnih reform, ki bodo omejile rast izdatkov, povezanih s staranjem in zdravjem. Med gospodarsko rastjo so namreč navedene prilagoditve manj boleče in jih prebivalstvo lažje sprejme.

Prav tako bi morali hitreje zniževati javni dolg, da sprostimo manevrski prostor ob naslednji krizi. V neskončnost se namreč ne moramo zanašati, da bodo obrestne mere ostale tako nizko, kot so, še menijo na GZS.

Evropska komisija v zimski napovedi podobno kot Umar pričakuje nadaljevanje širše osnovane gospodarske rasti letos in leta 2018. Ključna dejavnika rasti sta še vedno izvoz in zasebna potrošnja, povečujejo se tudi investicije. To se kaže tudi na trgu dela, kjer Umar in komisija pričakujeta nadaljnje izboljšanje.

Tveganja, ki spremljajo to ugodnejšo napoved, so povezana predvsem z veliko politično negotovostjo v mednarodnem okolju, so v odzivu na ugotovitve komisije povedali na Umarju.

Prijavi sovražni govor