Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj tretjina zavezancev za davek na premoženje večje vrednosti se je že pritožila na odmerne odločbe za leto 2013. Davčna uprava je letos v zbirki podatkov pri geodetski upravi našla 5077 zavezancev za ta krizni davek. Takom je za leto 2013 izdala 5077 odmernih odločb in od zavezancev že dobila 1758 pritožb. Predstojnik geodetske uprave Aleš Seliškar pojasnjuje vzroke za napako, zaradi katere se je med zavezanci znašlo več sto lastnikov kmetijskih zemljišč.
Začasnemu kriznemu davku na premoženje večje vrednosti so zavezani lastniki, državljani in tujci, ki imajo na območju Slovenije v nepremičnem premoženju najmanj 500.000 evrov vrednosti. Pri tem ni pomembno, na koliko nepremičnin je razdrobljena vrednost, pri kateri se začne obdavčitev. Davčna uprava zajame podatke o lastnikih in vrednosti premoženja iz registra nepremičnin pri Geodetski upravi Republike Slovenije po podatkih, ki veljajo na 1. januar davčnega leta.
Pritožbeni rok še traja
Odmero davka za leto 2013 je davčna uprava opravila 20. junija. Izdala je 5077 odmernih odločb: 1142 pravnim osebam in 3935 fizičnim. Z odločbami je odmerila 22.056.705 evrov davka – od tega 14.250.837 pravnim osebam in 7.805.864 fizičnim. Toliko znaša dajatev po izdanih odmernih odločbah, znesek, ki ga bodo zavezanci plačali, pa bo najbrž drugačen. Na odmerne odločbe se je doslej pritožilo 1758 ali več kot tretjina zavezancev za leto 2013. Na davčni upravi še ne morejo predvideti, koliko pritožnikov bo uspešnih, saj se pritožbeni rok še ni iztekel in ugovorov še niso proučili.
Po 60. členu zakona o izvrševanju poračunov za leti 2013 in 2014 so zavezanci po vrednosti nepremičnega premoženja razporejeni v dva davčna razreda: prvi seže od 500.000 evrov do dveh milijonov, drugi meri na vrednosti, višje od dveh milijonov. Po podatkih o odmeri davka za leto 2013 je 95 odstotkov zavezancev v prvem davčnem razredu.
Tabela s podatki o premoženju v nepremičninah kaže, da iz stanovanjskih nepremičnin izvirata dve tretjini davka, ki ga je davčna uprava odmerila z odločbami za letos. »Podrobnejša statistika o 5087 odmernih odločbah kaže, da je premoženje zavezancev porazdeljeno v 75.237 nepremičnin,« ugotavljajo v generalnem davčnem uradu.
Lanske pritožbe oklestile prilive
Lani so bili zavezanci za dajatev lastniki, ki so v premičnem premoženju premogli za vsaj milijon evrov nepremičnin, zato je bilo zavezancev manj kot pri odmeri za leto 2013, ko se je obdavčitev začela pri 500.000 evrih. Prvo davčno leto so bili iz obdavčitve izvzeti lastniki, ki so stanovanja oddajali. Takšnih izjem letos ni več.
Prvo odmero davka na premoženje večje vrednosti je davčna uprava izpeljala lani za drugo polletje leta 2012. Sprva je v registru nepremičnin pri geodetski upravi našla 939 zavezancev za odmero davka: 690 je po obdelavi podatkov izdala sklepov o ustavitvi postopka. Nazadnje je za drugo polletje leta 2012 izdala 248 odločb. Z njimi je odmerila 1,447 milijona evrov krizne dajatve, a se je 133 lastnikov pritožilo. Davčna uprava je ugodila 60 pritožnikom, to pa je močno znižalo odmerjeno dajatev: nazadnje je po odmeri za leto 2012 državnemu proračunu ostalo 976.655 evrov davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2012.
Nižji vstopni prag, a tudi nižja stopnja
Davek na nepremično premoženje večje vrednosti je lani pomladi z zakonom za uravnoteženje javnih financ uvedla vlada Janeza Janše, tako da velja od 31. maja 2012. Še pred koncem preteklega leta je državni zbor na predlog vlade načela obdavčitve za leti 2013 in 2014 spremenil s 60. členom zakona o izvrševanju proračunov. Ta je mejo za obdavčljivo nepremično premoženje istega lastnika znižal z milijona evrov na 500.000.
Zakon o izvrševanju proračunov je decembra lani predpisal tudi nove stopnje obdavčitve za davčni leti 2013 in 2014. Zdaj za prvi davčni razred velja 0,5-odstotna splošna stopnja obdavčitve, samo za stanovanjske nepremičnine pa 0,25-odstotna. Za drugi davčni razred, pri katerem davčna osnova presega vrednost dva milijona evrov, je predpisana splošna stopnja obdavčitve na ravni enega odstotka, za stanovanjske nepremičnine pa je pol nižja, 0,5-odstotna. Iz obdavčitve so izvzete poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen.
Durs pripravlja nove odločbe za kmete
Na davčni upravi so pripravili odgovor za kmetijsko-gozdarsko zbornico v povezavi z odmero davka za kmetijska zemljišča, ki so iz obdavčitve izvzeta: 427 članov zbornice bo zato dobilo nove odločbe.
Velika skupina zavezancev s kmetijskimi zemljišči je namreč dobila odmerne odločbe, čeprav so iz obdavčitve izvzeta. Po 60. členu zakona o izvrševnju proračunov za leti 2013 in 2014 so namreč ob določenih merilih iz obdavčitve izvzete »parcele, ki so po namenski rabi v registru nepremičnin evidentirane kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča in parcele, za katere v registru nepremičnin namenska raba ni evidentirana ali je evidentirana namenska raba »druga zemljišča«, po dejanski rabi pa so kmetijska in gozdna zemljišča«.
»Do napake pri izločitvi parcel, ki so v registru nepremičnin po namenski rabi evidentirane kot stavbna zemljišča, po dejanski rabi pa so vsaj deloma kmetijska ali gozdna zemljišča in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost je prišlo pri 427 zavezancih. Nekaterim izmed njih bo z novo odločbo odmerjen nižji davek, nekateri bodo iz obdavčitve izpadli,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.
Po uradni dolžnosti ali s pritožbo
V davčni upravi je mogoče zvedeti, da odpravljajo napako pri lastnikih kmetijskih zemljišč, ki so jih med zavezance uvrstili zaradi pomote v v geodetski upravi. Z obvestilom za kmetijsko-gozdarsko zbornico davčna uprava njene člane, ki so odločbe dobili zaradi napake, a se na odločbo še niso pritožili, obveščajo, da jim pritožbe na odmero davka na premoženje večje vrednosti tudi ni treba oddati: »Davčna uprava bo vsem 427 zavezancem izdala nove odločbe. Tistim, ki so podali pritožbo, na podlagi pritožbe, vsem ostalim pa po uradni dolžnosti. Davčni organ bo vsem tem zavezancem v skladu z zakonodajo zadržal postopke davčne izvršbe. To pomeni, da tem 427 zavezancem obveznosti, obračunane na podlagi trenutne odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti ni potrebno poravnati, vsak zase pa lahko na pristojnem davčnem uradu preveri, ali je prišlo pri njegovi odmeri do napake, ali ne.«
davčna uprava v najkrajšem možnem času obravnavala in rešila nepravilne odločbe«. geenralnem davčnem uradu zagotavljajo, da bo davčna uprava v najkrajšem možnem času obravnavala in rešila nepravilne odločbe«.
Predstojnik Gursa pojasnjuje vzrok za napako
Predstojnik Geodteske uprave republike Slovenije (Gurs) Aleš Seliškar v povezavi z napako, zaradi katere je bila velika skupina lastnikov kmetijskih zemljišč po pomoti uvrščena med zavezance za davek, pojasnjuje, da metodologija za pripravo podatkov registra nepremičnin za odmero davka na nepremičnine večjih vrednosti vsebuje dve fazi: »V prvo fazo so vključena pravila za izločitev nepremičnin, kjer so bili uporabljeni samo podatki, ki so evidentirani v registru nepremičnin. Ta del metodologije je v celoti pripravila Geodetska uprava. V skladu s to metodologijo so bili tudi pripravljeni podatki, ki jih je Geodetska uprava posredovala Davčini upravi. Metodologija za drugo fazo obdelave podatkov pa vključuje tudi podatke, s katerimi Geodetska uprava ne razpolaga (podatki o osebah iz davčnega registra, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost). Zato je to fazo metodologije pripravila in tudi izvedla obdelavo podatkov Davčna uprava. Žal je bilo pri vprašanju o metodologiji izločanja parcel, ki so po namenski rabi stavbne, po dejanski rabi pa kmetijska in gozdna zemljišča, lastniki teh parcel pa kot glavno dejavnost opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, s strani geodetske uprave potrjeno napačno pravilo za izločanje parcel. Ker Gurs pri nadaljnji implementaciji in obdelavi podatkov za to fazo ni sodelovala, je bila napaka ugotovljena šele na podlagi pritožb davčnih zavezancev.«
