Trg je bistveno manj zanimiv kot pred letom dni

Čeprav se slovenski delniški trg oktobra ni izognil posledicam globalne korekcije delniških tečajev, so vlagatelji z njim še vedno lahko več kot zadovoljni. Indeks SBI TOP je v letu dni imel približno 30-odstotno rast. A nadaljevanje trenda je zelo vprašljivo.

Na razvoj domačega trga bo močno vplival prav razplet na svetovnih trgih. Domen Granda iz Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD) pravi, da so bili oktobrski padci pričakovani, saj smo pred tem lahko opazovali rekordno dolg bikovski trend brez večjih korekcij. Ocenjuje, da so trgi zdaj zmerno vrednoteni, zato večjih pretresov ne pričakuje. Tudi po mnenju Saša Stanovnika iz Alte večja korekcija na globalnih trgih ni verjetna, med razlogi izpostavlja visoko stopnjo njihove likvidnosti. Po drugi strani kot malo verjetno izpostavlja tudi močno in vzdržno rast, saj delnice v splošnem niso več poceni.

Pred dobrim letom dni je bil po Stanovnikovih besedah slovenski delniški trg zelo privlačen zaradi treh dejavnikov. Ob privatizaciji podjetij v državni lasti tudi zaradi nadpovprečne višine dividend in podcenjenosti. Dividende po njegovi oceni so kljub upadu še vedno pozitiven dejavnik, vse manj pa se lahko zanašamo na podcenjenost. Zaradi rasti cen delnic so pri Alti že občutno zmanjšali število nakupnih priporočil. Med tistimi, ki so bile pri tem najbolj na udaru, izpostavlja manj likvidne delnice in delnice podjetij s privatizacijskega seznama.

Prav zaradi privatizacije po Stanovnikovih besedah slovenski delniški trg v primerjavi s tujimi ostaja nadpovprečno zanimiv. Vsaka prodaja namreč prinaša nove špekulacije, te pa vodijo v nove prilive denarja na naš plitek borzni trg. Tudi prevzemne premije so bile po njegovih besedah za zdaj dokaj radodarne. Vse to trg ohranja perspektiven, po drugi strani pa zaradi tega postaja tudi vse bolj nevaren. Pretirani apetiti investitorjev po zaslužku namreč lahko nakazujejo, da se počasi bližamo vrhu. Stanovnik za zdaj kljub temu ostaja optimist.

Trg lahko hitro pade za 20 ali 30 odstotkov

Kot pojasnjuje Luka Gubo iz družbe Numerica Partners, si lahko pri oceni tega, ali je nek trg podcenjen ali precenjen, dolgoročno pomagamo z izračunom razmerja med vrednostjo tržne kapitalizacije vseh podjetij in višino bruto družbenega proizvoda. Po tem kriteriju lahko na slovenskem delniškem trgu dolgoročno pričakujemo povprečne ali rahlo nadpovprečne donose.

Gubo kljub temu meni, da bi dolgoročne vlagatelje, ki nameravajo na trgu ostati še denimo deset let, slovenske delnice lahko pozitivno presenetile. Bistveno bolj skeptičen je glede njihove kratkoročne perspektivnosti. Visoki rasti namreč po njegovih besedah po navadi sledijo tudi večje korekcije. Opozarja tudi, da slovenski delniški trg spada med zelo volatilne trge, na teh pa tudi 20- ali 30-odstotni padci vrednosti niso nič nenavadnega.

Ker je slovenski trg zelo majhen, bi vsi vlagatelji morali biti pozorni na to, da na njem nimajo naloženega prevelikega deleža celotnega premoženja. Gubo svetuje, naj delež slovenskih delnic nikoli ne presega petine portfelja. Stanovnik meni, da se bolj izkušeni vlagatelji na njem v danih razmerah lahko izpostavijo s tretjino portfelja, povprečnim vlagateljem pa priporoča, da vanj ne vložijo več kot deset odstotkov sredstev.

Nekatere delnice ostajajo zanimive

Sogovorniki poudarjajo, da bo za uspešno vlaganje na slovenskem delniškem trgu v prihodnje še bolj kot doslej pomembna izbira pravih delnic. Gubo meni, da bi pri tej izbiri morali paziti predvsem na dva dejavnika – na kakovost podjetja in na trenutno ceno delnice glede na uspešnost poslovanja. Po obeh kriterijih trenutno izstopa delnica Krke. Kot zanimivo jo izpostavlja tudi Stanovnik in poudarja, da so njeno rast letos ovirale razmere v Ukrajini in Rusiji.

Med drugimi zanimivimi naložbenimi priložnostmi na našem trgu Stanovnik izpostavlja delnici Pivovarne Laško in Zavarovalnice Triglav, pri tem kot osrednji dejavnik navaja višino dividend. Nakupno priporočilo imajo tudi za delnico Gorenja, poudarja pa, da bodo na njeno vrednost vplivale gospodarske razmere v Evropi. Granda pravi, da imajo dobro razmerje med donosom in tveganjem na našem trgu trenutno delnice Gorenja, Cinkarne Celje, Petrola in Krke. Po drugi strani priporoča previdnost pri nakupu delnic Intereurope in Pivovarne Laško. Ocenjuje namreč, da sta glede na slabo poslovanje in višino dolga podjetij delnici že zdaj vrednoteni sorazmerno visoko.