Trg kitajskih obveznic je že drugi največji, za ZDA

Obvezniški trg na Kitajskem se iz leta v leto naglo povečuje. Raste število izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev, pojavljajo se novi, vse bolj zapleteni dolžniški instrumenti kot pred zadnjo finančno krizo v ZDA, razponi med obrestno mero bolj tveganih in netveganih obveznic pa se počasi znižujejo.

Konec preteklega leta je bila vrednost obvezniškega trga, ki vključuje tako segment državnih kot podjetniških obveznic, 48 bilijonov kitajskih juanov oziroma 7,2 bilijona ameriških dolarjev. To je dobrih 30 odstotkov več kot konec leta 2014. S tem je kitajski obvezniški trg po tržni vrednosti prehitel japonskega in končal na drugem mestu, takoj za trgom obveznic v ZDA.

Rast kitajskega obvezniškega trga je posledica več dejavnikov, med katerimi sta najpomembnejša postopno odpravljanje omejitev glede nakupov obveznic pri tujih vlagateljih in odločitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da kitajsko nacionalno valuto vključi v košarico SDR (Special Drawing Rights). Gre za posebne pravice črpanja sredstev, ki jih imajo države deponirane v IMF kot mednarodne rezerve.

Na Kitajskem se z obveznicami trguje na dveh trgih, in sicer na medbančnem trgu, ki je pod nadzorom tamkajšnje centralne banke, in na borznem trgu, ki ga nadzoruje kitajska agencija za trg vrednostnih papirjev. Na medbančnem trgu je bilo leta 2015 sklenjenih okoli 95 odstotkov vseh transakcij z obveznicami. Vrednost obvezniškega trga, merjena z deležem v BDP, je bila konec preteklega leta dobrih 70 odstotkov BDP. Na Japonskem je ta delež znašal okoli 200 odstotkov, v ZDA pa dobrih 150 odstotkov BDP. Delež tujih vlagateljev je še vedno podpovprečen kljub njihovi rasti v zadnjih nekaj letih. Konec preteklega leta je bilo na Kitajskem okoli devet odstotkov vseh obveznic v rokah tujih vlagateljev, medtem ko je povprečje na trgih v razvoju okoli 13 odstotkov.

Treba je opozoriti, da je obvezniški trg na Kitajskem pregret. Pregretost se kaže v zniževanju razpona med donosnostjo varnejših državnih in bolj tveganih podjetniških obveznic. Ta je trenutno na rekordno nizkih ravneh, kljub opaznemu ohlajanju gospodarske rasti v državi.