Trg obveznic so krojile politike centralnih bank

Leto 2015: V Evropi so donosi krajših ročnosti negativni, slab donos tudi v državah v razvoju

Sun, 17.01.2016, 15:00

Lani so se zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic daljših ročnosti povprečno nekoliko zvišale, pri ročnosti do pet let pa so se v povprečju znižale. Spust krivulje donosnosti pri krajših ročnostih je predvsem posledica politike denarnega sproščanja Evropske centralne banke (ECB). Ta je skupaj s centralnimi bankami držav članic evroobmočja 9. marca lani začela nakupovati državne in podjetniške obveznice krajših ročnosti in ustrezno visoke bonitete.

Najprej je bil cilj ECB mesečno za nakupe nameniti 60 milijard evrov, program nakupov (QE) pa naj bi trajal do konca septembra 2016 v skupni vrednosti 1,1 milijarde evrov. Konec preteklega leta je, zaradi še vedno nizke inflacije oziroma deflacije v številnih državah skupne valute, ECB podaljšala trajanje programa do najmanj marca leta 2017.

Prav program QE je ključni vzrok za padec donosnosti obveznic krajših ročnosti. Zahtevane donosnosti do dospetja nemških državnih obveznice z zapadlostjo v dveh letih so se z negativnih 0,098 konec leta 2014 znižale na negativnih 0,345 odstotka konec leta 2015. Donosnosti italijanskih obveznic enake ročnosti so se v istem obdobju spustile z 0,534 na negativnih 0,030 odstotka, španskih pa z 0,399 na 0,006 odstotka.

Premiki so bili lani največji pri grških državnih obveznicah. Donosi obveznic z ročnostjo dveh let so se znižali z dobrih 14 na okoli sedem odstotkov, potem ko je postalo jasno, da bo Grčija dobila tretji sveženj denarne pomoči v višini 86 milijard evrov.

V ZDA so se v preteklem letu donosnosti državnih obveznic nekoliko zvišale po celotni krivulji donosnosti. Konec leta 2015 so vlagatelji za desetletne obveznice zahtevali 2,269 odstotka, na začetku leta pa 2,171 odstotka. Donosnost dveletnih se je v preteklem letu povzpela za 0,38 odstotne točke in leto končala pri 1,047 odstotka donosa. Dvig donosnosti obveznic čez lužo lahko pripišemo pričakovanjem in nato dejanskemu zvišanju temeljne obrestne mere ameriške centralne banke.

Tudi gibanje na obvezniških trgih držav v razvoju je bilo leta 2015 neenotno. Indeks državnih obveznic z višjo bonitetno oceno – Bloomberg Investment Grade Sovereign (BEIS) – je lani izgubil 2,58 odstotka vednosti, medtem ko se je vrednost indeksa višje tveganih obveznic zvišala za dobrih pet odstotkov (Bloomberg High Yield Sovereign – BEHS). Rast vrednosti indeksa pomeni padec povprečne donosnosti do dospetja. V obeh omenjenih indeksih so obveznice držav v razvoju izdane v ameriških dolarjih. Povprečna ročnost obveznic, vključenih v prvi indeks, je osem, v drugega pa šest let.

Prijavi sovražni govor