Tiskane izdaje
Ljubljana – Predvidoma prihodnji teden bo Banka Slovenije vzela licenco Probanki in Factor banki, vlada pa bo sprejela sklep o pripojitvi teh bank v nadzorovani likvidaciji k DUTB. Probankino računalniško infrastrukturo in znanje ljudi bi lahko ponudili trgu, ki potrebuje storitve za upravljanje portfeljev, je prepričan Igo Gruden, predsednik izredne uprave Probanke.
Probanka je tik pred pripojitvijo k DUTB. Kdaj naj bi se ta zgodila?
Vlada je sprejela sklep o pripojitvi Probanke kot tudi Factor banke k DUTB do konca februarja. Po zdaj znani časovnici, ki se usklajuje zaradi operativnih opravil med ministrstvom za finance, Banko Slovenije, obema bankama in DUTB, naj bi se pripojitev zgodila v sredini februarja, in sicer do 15. februarja.
Kako ocenjujete, da se postopek nadzorovane likvidacije predčasno konča s pripojitvijo k DUTB?
Tako se je odločil lastnik. S tem DUTB kar nekaj pridobi: izkušene kadre, predvsem glede prestrukturiranja terjatev do malih in srednje velikih podjetij, ter odličen IT-sistem in računovodsko podporo za svoje terjatve, kar že danes Probanka dela za DUTB. Ključno pa je, da lahko DUTB zaradi podaljšanega roka delovanja unovči prenesene terjatve po večjih vrednostih, kot bi jih lahko Probanka, če bi jih bilo treba v naglici prodajati. Ker je Probanka lani zaključila vse bančne posle – poplačala vse depozitarje in ne opravlja več plačilnega prometa –, ni nobenih zadržkov za pripojitev. Prej nasprotno.
Koliko ljudi se bo iz Probanke prezaposlilo na DUTB?
Probanka je večinoma presegla cilje iz načrta prestrukturiranja. V nadzorovani likvidaciji smo za več kot dve tretjini skrčili bilančno vsoto in kreditni portfelj, zunajbilančno poslovanje, torej predvsem garancije, so se zmanjšale za več kot 90 odstotkov, prodali smo praktično vse vrednostne papirje, poplačali več kot 420 milijonov evrov depozitov. Danes bilančna vsota znaša 221 milijonov evrov, od tega je 145 milijonov evrov kreditov do nebančnega sektorja, predvsem do podjetij.
Tudi glede števila zaposlenih smo v skladu z načrtom. V Probanki je zaposlenih še 86 oseb, od tega jih je 12 v odpovednem roku, 15 oseb pa je varovanih delavcev. Govorimo o manj kot 60 osebah, ki imajo delo v Probanki. Probanka je že lani predložila delitveni načrt o izčlenitvi dela premoženja Probanke, in sicer z ustanovitvijo družbe Proport, kjer bi večina od teh 60 lahko dobila delo. A vlada do danes še ni sprejela odločitve o potrditvi tega delitvenega načrta.
V primeru pripojitev k DUTB se pravice delavcev nekaj časa ohranjajo. DUTB bo dobila dodaten portfelj strank, tudi fizične osebe. DUTB se bo v prihodnjih mesecih moral reorganizirati in prilagoditi novim razmeram, tako organizacijsko kot procesno. Pri tem lahko Probanka veliko pomaga, predvsem ker smo se intenzivno ukvarjali s prestrukturiranjem Probanke na storitveno družbo Proport, ki bi izvajala podporne storitve upravljanja terjatev.
Koliko komitentov še imate?
Še več kot 800 pravnih oseb in več kot tisoč fizičnih oseb. Gre za živa kreditna razmerja, nekaj je dobrih kreditov, nekaj slabih, ki se prenašajo na DUTB.
Za kreditojemalce ne bo sprememb?
Ne.
Probanka je prejšnji mesec povabila k nakupu terjatev v skupni višini 75,9 milijona evrov, denimo do DZS, Cimosa, Engrotuša, Term Čatež ... Ste dobili ponudbe?
V teh dveh letih nam je uspelo prodati nekaj paketov in posameznih terjatev, investicijsko bančništvo, nekaj poslovnih enot, razmerja s fizičnimi osebami, kot sta poslovni in osebni račun. Prodaja teh terjatev je nadaljevanje teh aktivnosti. Ponudb je bilo kar nekaj, postopek bo dokončal DUTB. Večinoma gre za podjetja, ki niso izpostavljena do DUTB, nekaj pa je tudi skupnih izpostavljenosti, kjer se bo DUTB odločil o primernosti cen in posle realiziral.
Zakaj je bil tako kratek čas od objave vabila do roka, samo devet dni?
V preteklosti smo imeli daljše roke, a investitorji ne glede na rok ponavadi oddajo ponudbe proti koncu roka. Sledijo pogajanja in kar nekaj časa je potrebnega za realizacijo posla. Tudi v tem primeru lahko pričakujemo realizacijo posla proti koncu februarja ali marca. V konkurenčnem postopku, čemur je tak javni poziv namenjen, se lahko s pogajanji dosežejo dobre cene. V teh dveh letih smo praktično vse, kar smo prodali iz bilance banke, prodali po ali nad vrednostjo v knjigah. Ponudbe dajejo investitorji tako iz tujine kot iz Slovenije.
Probanko je država dokapitalizirala s 176 milijoni evrov, banka je črpala tudi likvidnostno pomoč. Koliko je stala davkoplačevalce likvidacija Probanke?
Nadzorovana likvidacija še ni končana, zato bo končni obračun znan, ko bo celotno premoženje prodano. Takrat bomo vedeli, koliko denarja je prišlo nazaj v proračun. Evropska komisija je odobrila državno pomoč, ki je bila omejena z 236 milijoni evrov dodatnega kapitala in z likvidnostnim posojilom do največ 325 milijonov evrov. Do danes je bila izvedena samo dokapitalizacija s 176 milijoni evrov, imamo pa še 193 milijonov evrov likvidnostnega posojila.
Do tega trenutka je porabljen denar bistveno manjši od omejitve, in sicer na strani kapitala za 60 milijonov evrov in na strani likvidnosti več kot 130 milijonov evrov. Likvidnostno posojilo vsak mesec vračamo ministrstvu za finance in se bo vračalo tudi po pripojitvi. Torej ni vprašanje, ali bomo likvidnostno posojilo vrnili, ampak je vprašanje, kdaj. Čas pa bo pokazal, ali bo 176 milijonov evrov končni strošek sanacije. Ker se s pripojitvijo čas za unovčevanje premoženja in prestrukturiranja podaljšuje, po zdajšnjem zakonu bo DUTB obstajal do leta 2022, se daje možnost vračila dela denarja, ki je bil z dokapitalizacijo namenjen za pokrivanje izgube.
Ocenjujem, da se bo sam strošek likvidacije gibal v višini te dokapitalizacije. A premoženje je živa stvar; zaradi boljše gospodarska situacije smo lahko dosegli boljše cene. Za zdaj ne vidim razloga, da ne bi bil optimist še naprej. S prodajami premoženja smo leta 2014 ustvarili relativno visok dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, zato lani nismo potrebovali sedem milijonov evrov, sicer predvidene, dokapitalizacije.
Tudi dodatne oslabitve so bile več kot polovico nižje od predvidenih. Treba pa se je tudi vprašati o dodatnih posrednih stroških, če Probanka ne bi bila poslana v nadzorovano likvidacijo. Imeli smo namreč več tisoč klientov in sklenili smo več kot 40 pogodb o finančnem prestrukturiranju za nekaj sto milijonov evrov.
Ob skorajšnjem zaprtju Probanke je znova čas za oceno, zakaj je banka propadla.
Večletne izgube so posledica čezmernega tveganja in velike izpostavljenosti določenim skupinam oziroma podjetjem. Glede na kapital banke so bile namreč izpostavljenosti do določenih podjetij, od Viatorja & Vektorja do Istrabenza, bistveno previsoke. Če želimo to ocenjevati, se moramo postaviti v obdobje med 2004 in 2008, ko je bila večina teh kreditov podeljenih. Za to oceno so drugi boljši naslov. Mi smo naredili otvoritveno bilanco za realno ovrednotenje premoženja banke. Ugotovljenih je bilo za 250 milijonov evrov izgub na približno milijardo evrov bilančne vsote, česar nobena banka ne more preživeti.
Podali ste tudi več ovadb.
Da. V okviru izrednih ukrepov nam je bilo naloženo, da pregledamo preteklo poslovanje. Do tega se ne želim opredeljevati. Notranja in zunanja revizija sta ugotovili določene sume kaznivih dejanj in oškodovanj banke, kar smo predali ustreznim organom.
Že prej sva se dotaknila Proporta. Probanka je nameravala ustanoviti to družbo, ki bi za DUTB in ostale finančne ustanove izvajal IT- in podporne storitve. Kaj je namen Proporta?
V okviru prestrukturiranja smo dobro spoznali Probanko, zaposlene, sisteme in procese. Probanka je imela lasten razvoj podpore bančnemu poslovanju, kot kaže enega izmed boljših. Ob upravljanju terjatev in srečanjih s tujimi investitorji smo ugotovili, da za oživitev trga nedonosnih terjatev v Sloveniji manjkajo podporne storitve, ki bi jih na trgu zagotavljali neodvisni izvajalci. Take storitve poleg vlagateljev v terjatve potrebujejo tudi DUTB in slovenske banke.
Evropska komisija nam je dovolila ustanoviti odvisno družbo za opravljanje teh podpornih storitev, kot so zaračunavanje obresti, poročanje, obveščanje komitentov. Zaradi zavez države do evropske komisije bi tudi to družbo morali prodati zasebnemu vlagatelju.
Po naših izkušnjah investitorji v Sloveniji kupujejo terjatve do posameznih podjetij od različnih bank, s čimer dosežejo ustrezen delež celotnega dolga podjetja, da lahko v skladu z insolvenčno zakonodajo dobijo vpliv, da to podjetje finančno in poslovno prestrukturirajo. Če pa želijo kupovati pakete terjatev, potrebujejo nekoga, ki bo lahko vodil in knjižil na tisoče kreditnih pogodb. Tudi v drugih državah, od Španije, Irske in Grčije do Nemčije in Nizozemske, obstajajo ponudniki takih storitev. Te storitve ponuja nekaj velikih mednarodnih igralcev, zanimivo pa je, da je to izrazito lokalni posel.
Vse te družbe imajo svoje hčerinske družbe, ki na lokalnih trgih opravljajo te storitve v skladu z lokalno zakonodajo. Tako družbo bi lahko prodali za bistveno več denarja, kot če prodamo zgolj računalnike in program. Skupaj z našimi svetovalci ocenjujemo, da bi vrednost take družbe lahko dosegla tudi deset milijonov evrov. Ob 176 milijonih evrov, kolikor je država dokapitalizirala Probanko, deset milijonov evrov ni zanemarljiva številka. Upam, da bo tudi DUTB razmislil o ustanovitvi take družbe in njeni prodaji.
Banka Slovenije je že oktobra lani podprla Proport, soglasja k ustanovitvi pa država ni dala. Ali je vlada že sprejela odločitev?
Vlada ustanovitve do danes ni podprla, razlog mi ni znan. Res je, da je bilo veliko nerazumevanja, ko se je govorilo o mali slabi banki za mala in srednja podjetja. Proport nikoli ni bil tako zamišljen. Lahko pa bi se del slabih terjatev bank izločil na posebno namensko družbo ali bi se dale terjatve v upravljanje tretjim, pri čemer bi lahko Proport izvajal podobne storitve, kot jih Probanka za DUTB.
Vlagatelji lahko terjatve vsebinsko upravljajo – unovčujejo zavarovanja ali prestrukturirajo podjetje – iz Frankfurta ali New Yorka, medtem ko so podporne storitve za množico terjatev lokalno delo. Naš mandat je zelo jasen: povrniti čim več davkoplačevalskega denarja in z ustanovitvijo ter kasnejšo prodajo te družbe smo zasledovali tudi ta cilj.
Hkrati pa bi bančnemu sistemu ponudili še možnost hitrejšega zmanjševanja slabih terjatev. To je pomembno tudi zaradi načrtovane privatizacije bank, saj bo vrednost bank močno odvisna od deleža slabih terjatev v njihovih portfeljih.
