Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaplet z vpisom decembrske dokapitalizacije in sprememb statuta NLB v sodni register zaradi pritožbe malega delničarja banke Francija Perčiča še ni končan. A kot nam je uspelo izvedeti, to ni edina pritožba na ta vpis. Nanj se je pritožil tudi lastnik izbrisanih podrejenih obveznic NLB Tadej Kotnik in Milena Logar.
V Delu smo avgusta razkrili, da se je Perčič pritožil že na decembrski vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta Nove Ljubljanske banke (NLB), ki ga je v okviru ukrepov za sanacijo bank 18. decembra lani sprejela Banka Slovenije (BS). V pritožbi je navajal, da vpis ni predvidel predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, ki so podlaga za takšen vpis. Pri zadnjem naj bi šlo za podrobnosti v metodologiji stresnega testa in pregleda aktive banke.
Sodišče je pritožbi 23. junija ugodilo, in čeprav je predlagateljica BS popravila le sklep o spremembi kapitala, je okrožno sodišče 2. julija omogočilo ponoven vpis. Perčič se je tudi na ta vpis pritožil, ker po njegovih navedbah še vedno niso javne vse listine, ki so bili podlaga za izrečen ukrep BS. Na višjem sodišču odgovarjajo, da so zadevo dobili v začetku septembra in da je senat še ni obravnaval.
Nespoštovanje sklepa sodišča
Pritožbo na ponoven julijski sklep je vložil tudi Kotnik, ki je to za Delo potrdil. Pri tem je opozoril, da okrožno sodišče pri ponovnem vpisu ni spoštovalo sklepa višjega sodišča, saj je izbrisalo le skupščinski sklep z dne 18. decembra lani, ne pa tudi vpisov sprememb osnovnega kapitala, spremembe števila delnic in statuta, kot je to zahtevalo višje sodišče.
Na višjem sodišču pojasnjujejo, da bo sodišče pritožbe obravnavalo na skupni seji, saj so vsi omenjeni – torej Perčič, Kotnik in Logarjeva – stranke v enotnem postopku.
Kot smo pisali, se zaradi tega zapleta z vpisom postavljata vprašanji, ali je bil prvi vpis veljaven in kdo je imel od 18. decembra lani do 2. julija letos delniške pravice v naši največji banki. Sprememba statuta in povečanje osnovnega kapitala začneta učinkovati šele z veljavnim vpisom v sodni register.
V BS in NLB so že avgusta zatrdili, da so omenjene spremembe statuta in kapitala banke veljavne. V BS celo menijo, da so ukrepi začeli veljati že z izdajo odločbe BS o izrednem ukrepu prenehanja kvalificiranih obveznosti, saj da ta nima pravne narave skupščinskega sklepa, zato zanjo ne veljajo pravila, ki sicer veljajo za učinkovanje skupščinskih sklepov glede zmanjšanja osnovnega kapitala.
Do dokumentov še prek pooblaščenke
Perčič razkritje metodologije stresnih testov in hkrati poročila o pregledu aktive NLB od BS zahteva prek informacijske pooblaščenke, ki pa o tem še ni odločila. Na to utegne pomembno vplivati sodni spor med BS in informacijsko pooblaščenko. Poročali smo že, da BS na sodišču izpodbija odločitev informacijske pooblaščenke, da mora BS v celoti razkriti odločbo o izrednih ukrepih. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da se BS pri tem sklicuje, da zanjo glede razkritij informacij ni bistven zakon od dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ampak zakon o bančništvu. Poznavalci opozarjajo, da če bi BS s tem uspelo, bi to pomenilo, da ji po ZDIJZ niti drugih dokumentov ne bo treba razkriti.
Delno razkritje pogodb
Vprašanje pa je, ali bo informacijska pooblaščenka naložila popolno razkritje metodologije stresnega testa in pregleda aktive NLB. Na Delu smo prek nje od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zahtevali pogodbe o prenosu terjatev NLB in NKBM na slabo banko, a je naši zahtevi le delno ugodila. DUTB je naložila, da mora razkriti le del pogodb, ki govori o vsoti cen prenosa terjatev, kar je tako in tako znano, medtem ko prenosne vrednosti za posamezne terjatve, deleže in nepremičnine po presoji informacijske pooblaščenke morajo ostati tajni. Pooblaščenka meni, da bi razkritje teh cen škodovalo DUTB pri unovčevanju teh naložb. Razkritje bi po njenem mnenju negativno vplivalo tudi na zaupanje trgov do dolžnikov, kar bi otežilo njihovo finančno in poslovno sanacijo. Informacijska pooblaščenka prav tako ni odobrila razkritje podatkov iz omenjenih pogodb, ki so bili podlaga za določitev prenosne vrednosti terjatve ali nepremičnine.
